Dan reformacije kot spomin na začetke slovenskega jezika

Slovenija 31. Okt 202107:55
Delite:
dan reformacije
Foto: Bobo

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije. Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine.

Ob današnjem prazniku bodo v cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti pripravili evangeličansko bogoslužje, ki ga bo vodil škof Leon Novak. Udeležil se ga bo tudi predsednik republike Borut Pahor.

V ljubljanskem Cankarjevem domu pa bodo premierno uprizorili stripovski stand up Reformatorji na odru, s katerim bodo spomnili na avtorja prve slovenske slovnice in prvega celotnega prevoda Biblije v slovenščino, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Krškem. Minister za kulturo Vasko Simoniti je kot slavnostni govornik poudaril, da je reformacija odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine. Dobila je možnost, da se razvije kot knjižni jezik, slovenski protestantski pisci pa so to nalogo po njegovih besedah več kot odlično opravili. Posnetek proslave bo nocoj na prvem programu TV Slovenija.

Reformacija pomembno vplivala na razvoj književnosti

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in mu nato dodal še Abecednik.

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.

Zorčič: Takšno povezovalno miselnost potrebujemo tudi danes

Eno temeljnih sporočil reformacije je potreba po prenovi duhovnega življenja in družbe, ki je zapadla v krizo identitete, moralnih in kulturnih vrednot ter obtičala v pasivnem opazovanju, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik DZ Igor Zorčič. Po njegovem mnenju potrebujemo povezovalno miselnost tistega časa.

V zapisu je spomnil, da je versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, ki je primarno želelo prenovo Rimskokatoliške cerkve, celotni zahodni kulturi in civilizaciji prineslo veliko več. S Trubarjem smo se prvič prepoznali kot Slovenci, njegova zapuščina pa po Zorčičevih besedah predstavlja temelj kulturnega in nacionalnega prebujanja Slovencev. Reformacija je tako vzpostavila predpogoj za nadaljnji razvoj in vzpostavitev slovenske nacionalne identitete z jasno zastavljenimi cilji in zahtevami, je zapisal.

Po njegovem mnenju se simbolika ob današnjem prazniku ponuja samoumevno. “Reformacija je v svojem času svetu predstavljala premišljen duhovni odziv na dileme, ki so močno razklale tedanjo evropsko zahodno civilizacijo. (…) In tako, kot je reformacija s svojimi zahtevami in vizijo boljše cerkvene institucije in krščanske družbe dosegla korenite spremembe, tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo stanje v naši državi,” je prepričan predsednik DZ.

Duh reformacije je “v tistih viharnih časih povezoval tako verujoče kot neverujoče z vrednotami, ki so globoko zasidrane v našem narodovem bistvu”. Takšno povezovalno miselnost po Zorčičevem mnenju potrebujemo tudi danes.

“Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati,” je zapisal. Ocenjuje namreč, da se tudi več kot pol stoletja po reformaciji vsiljuje skrb za temeljna vprašanja vsakega človeka – vprašanje svobode, pravičnosti in človekovega dostojanstva. “Naša odgovornost je, da na ta vprašanja najdemo ustrezne odgovore,” je sklenil v poslanici.

Komentari

Vaš komentar