Nepoznavanje terena, zdrsi, slaba pripravljenost: skoraj vsak drugi rešeni je tujec

Vroče poletje je tudi letos v slovenske gore privabilo številne planince, med njimi veliko tujih obiskovalcev, ki se podajajo na priljubljene vrhove, planinske poti in do naravnih znamenitosti. A vsak izlet se ne konča le s fotografijo za spomin in varno vrnitvijo v dolino. Da imajo gorski reševalci letos veliko dela, kažejo tako podatki o številu intervencij kot nedavni tragični dogodki.

V soboto popoldne se je pri slapu Savica zgodila nesreča, v kateri je umrl 44-letni tujec, njegov sedemletni sin pa se je huje poškodoval. Oče in sin sta med obiskom slapa padla v globel.

Le nekaj dni prej se je tragično končala tudi večdnevna iskalna akcija za 67-letnim francoskim državljanom, ki je izginil na območju Velike planine. Kamniški gorski reševalci so njegovo truplo našli na strmem, gozdnatem in tehnično zahtevnem terenu na območju Kuklarjev. Po prvih ugotovitvah je bil zanj usoden zdrs.

Skoraj vsak drugi rešeni planinec je tujec

Nedavna dogodka sta le del številnih intervencij, ki so jih gorski reševalci opravili v letošnji sezoni. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so do začetka tega tedna posredovali že 638-krat, medtem ko so v enakem obdobju lani opravili 546 intervencij.

Med rešenimi je letos skoraj polovica tujcev, vendar njihov delež v primerjavi s preteklimi leti ne odstopa bistveno. "Delež slovenskih in tujih planincev med rešenimi je letos skoraj izenačen. Slovenci predstavljajo 51 odstotkov, tujci pa 49 odstotkov," je za N1 pojasnila podpredsednica GRZS Teja Čas Slak.

Kot najpogostejši vzrok za nesreče v slovenskem visokogorju je sogovornica izpostavila nepoznavanje terena, zdrs in fizično nepripravljenost. Težavo vidi tudi v vse pogostejšem zanašanju na navigacijske in športne aplikacije. "Na sodobnih aplikacijah, kot sta Google Maps in Strava, so vrisane tudi številne poti, ki niso primerne za vsakogar. Obiskovalci se pogosto ne pozanimajo dovolj o zahtevnosti planinske poti niti o tem, kakšno opremo zanjo potrebujejo," je za N1 pojasnila Čas Slak.

Prav zato skušajo v GRZS v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in drugimi partnerji v okviru pobude Varno v gore tudi tuje obiskovalce spodbuditi, naj pred odhodom preverijo zanesljive informacije o svojih vzponih ter izberejo cilj, primeren svojim izkušnjam in sposobnostim. "Pogosto opozarjamo, da omenjene aplikacije niso primerne za načrtovanje poti v gore, saj njihovi zemljevidi niso vedno zanesljivi. Ena od zanesljivih možnosti je aplikacija Planinske zveze Slovenije maPZS, v kateri so vrisane planinske poti in na voljo informacije o njih," je pojasnila podpredsednica GRZS.

So slovenske planinske poti dovolj dobro označene?

A prav pri tem se pojavlja eden večjih izzivov – kako z zanesljivimi informacijami pravočasno doseči tuje obiskovalce. Pomemben del preventive je zato tudi zagotavljanje ustreznih informacij turistom, še preden se odpravijo v gore. V okviru partnerstva Varno v gore skušajo po besedah Čas Slak doseči čim več nastanitvenih obratov in drugih turističnih ponudnikov, kjer so obiskovalcem na voljo zloženke z napotki za varnejši obisk gora. Večji izziv pa predstavlja obveščanje na spletu.

"V času sodobne tehnologije večina obiskovalcev informacije išče na spletu, kjer pa med prvimi zadetki ni nujno spletna stran Varno v gore, spletna stran Planinske zveze Slovenije ali maPZS z zanesljivimi in celovitimi informacijami. Veliko je odvisno tudi od tega, kako tuji turisti iščejo informacije o slovenskih gorah," je pojasnila Čas Slak.

Ko se obiskovalci enkrat dejansko odpravijo v gore, pa je pomembno tudi, kakšne informacije jih pričakajo na terenu. Po osebni oceni sogovornice so slovenske planinske poti dobro označene tudi za tuje obiskovalce, ki našega sistema markacij morda ne poznajo.

"Menim, da so planinske poti pri nas dovolj dobro označene. Dobro so urejene tudi informacijske table, na katerih je navedeno, kam vodi posamezna pot in koliko časa je še do določene planinske postojanke. Če Slovenijo primerjamo denimo s sosednjima Avstrijo in Italijo, je to področje pri nas zelo dobro urejeno," je ocenila. Ob tem je poudarila, da je za področje označevanja in vzdrževanja planinskih poti sicer pristojna Planinska zveza Slovenije.

Dobra označenost poti pa sama po sebi ne more preprečiti vseh nevarnih situacij. Čas Slak je poudarila, da so tudi letos obravnavali več primerov, ko so tuji obiskovalci v gore odšli neustrezno pripravljeni ali opremljeni, saj so podcenili zahtevnost terena in razmere na višjih nadmorskih višinah. "Že spomladi smo imeli primere, ko so se obiskovalci znašli na zasneženem terenu, ker je bila v dolini že pomlad, v gorah pa še vedno zima. Prav to je ena od posledic nepoznavanja našega gorskega sveta, ki nikakor ni nezahteven," je pojasnila.

"Znašli so se v stiski in poklicali na pomoč"

Vendar gorski reševalci ne posredujejo le ob poškodbah in nesrečah. Na pomoč jih pokličejo tudi planinci, ki se izgubijo, precenijo svoje sposobnosti ali poti preprosto ne zmorejo nadaljevati. Po besedah podpredsednice GRZS je v takšnih primerih pogosto bolje pomoč poklicati pravočasno, še preden se položaj dodatno zaplete.

"Včasih je povsem upravičeno, da pokličejo, preden situacija postane preresna oziroma prezahtevna, saj lahko s tem preprečijo, da bi se znašli v še večji nevarnosti. Če bi čakali, bi lahko bilo reševanje zahtevnejše, poslabšalo pa bi se lahko tudi njihovo zdravstveno stanje," je dejala. Poudarila je, da reševalci niso tisti, ki bi presojali, ali je nekdo pomoč poklical upravičeno oziroma prezgodaj: "Znašli so se v stiski in poklicali na pomoč."

K napačni oceni lastnih sposobnosti in zahtevnosti poti lahko po besedah Čas Slak prispevajo tudi družbena omrežja. Privlačne fotografije in posnetki z vrhov namreč pogosto pokažejo predvsem končni cilj, precej manj pa razkrijejo, kakšna pot vodi do njega in kakšne razmere obiskovalca čakajo na terenu. Prav zaradi objav na družbenih omrežjih lahko posamezni vrhovi in poti postanejo še posebej priljubljeni.

"Predvsem mladi vidijo lepo fotografijo ali posnetek in si rečejo, da bi tudi sami poskusili. Ob tem pa je pogosto premalo informacij o tem, kakšna je pot do cilja in kako zahteven je teren," je opozorila Čas Slak. Podoba na družbenih omrežjih se tako lahko precej razlikuje od tistega, kar obiskovalca dejansko pričaka v gorah.

Zato je sogovornica ob koncu poudarila predvsem pomen dobre priprave in kritične presoje lastnih sposobnosti. Pred vsakim odhodom v gore se je treba pozanimati o cilju, zahtevnosti poti in razmerah na terenu ter preveriti, ali imamo znanje in izkušnje. "Kritično moramo presoditi, ali je izbrana pot primerna za nas, ali smo zanjo dovolj sposobni in ali imamo ustrezno opremo," je sklenila podpredsednica GRZS Teja Čas Slak.