Med starši osnovnošolcev v BiH je zakrožil zapis profesorja, prepričanega, da se z dežuranjem ob vhodu v šolo otrokom krši njihove pravice, učence pa dežuranje postavlja v nevarnost. Kako je z dežuranjem učencev pri nas? Ali učenci še zmeraj sedijo ob vratih in popisujejo obiskovalce šole? Zakaj so ponekod to prakso ukinili med epidemijo? Kaj o dežuranju menita pristojno ministrstvo in policija?
Dežuranje učencev na osnovnih in srednjih šolah je dediščina iz Jugoslavije. Praksa, ki se je ponekod ohranila, v današnjem šolskem prostoru nima več mesta, opozarja profesor in aktivist iz Bosne in Hercegovine Božidar Jović. Učenci so zaradi dežuranja neupravičeno odstotni od pouka, kar je v nasprotju s pravicami otrok, je opozoril za portal Klix.ba. Prepričan je tudi, da sistem dežuranja učence postavlja v nevarnost. Jović kot boljšo rešitev predlaga varnostnike, ki imajo bistveno širša pooblastila za delovanje kot učenci.
Preverili smo, ali se je dežuranje učencev obdržalo tudi v slovenskih šolah, kakšni so argumenti za dežuranje in proti njemu ter kaj o dežuranju menita pristojno ministrstvo in policija.
“Nekaterim se zdi dobro, da so en dan prosti pouka”
Sistem še vedno poznajo na Osnovni šoli (OŠ) bratov Letonja Šmartno ob Paki. Pri vhodnih vratih dežurajo učenci 7., 8. in 9. razreda, vsak dan imajo enega dežurnega. “Ta usmerja obiskovalce, skrbi za red na hodnikih, pomaga učiteljem in učencem, včasih pomaga tudi pri deljenju obrokov,” je opisal ravnatelj Bojan Juras.
Učenci so z dežuranjem načeloma zadovoljni. “Nekaterim se zdi dobro, da so en dan prosti pouka. Včasih je komu sicer dolgčas, ker ne vidi, kaj je treba postoriti,” je povedal Juras. Učenci ne morejo dežurati na dneve, ko imajo v šoli obveznosti, kot so testi in spraševanje. Po ravnateljevih besedah se učenci z dežuranjem naučijo, kako se sprejme obiskovalec in kako se vesti na mestu dežurnega. Na šoli sicer opažajo, da se učenci radi zbirajo okoli mize dežurnega. “Motenja sicer ne pustimo, ampak nismo grozno strogi,” je še dodal.
Ponekod je dežuranje odnesla epidemija covida
Na OŠ Frana Albrehta Kamnik so sistem dežuranja učencev ukinili med epidemijo covida-19. “V času epidemije je bil vstop v šole omejen. Veljali so ukrepi, kot sta nošenje mask in razkuževanje rok. Za nadzorovanje tega učenci niso bili več primerni,” je razložila ravnateljica Monika Glücks Donko. Zdaj pri vhodnih vratih nimajo ne dežurnega učenca ne varnostnika. “Šola je zaklenjena, vhodna vrata pa se odpirajo po urniku. Ko so vrata odklenjena, je pri vratih nekdo izmed tehničnega osebja in spusti učence v šolo.”
Na OŠ Železniki dežurajo učitelji, dežurstvo učencev pa ni dovoljeno, je pojasnila ravnateljica Monika Čemažar. Poudarila je, da po zakonu o osnovni šoli učenci pravico do obiska pouka.
“Žal so se spremenili tudi odnosi v družbi”
Tudi na OŠ Škofljica od epidemije dežuranja nimajo več, občasno dežurajo le učenci na podružnični šoli Lavrica. “Včasih smo imeli dežurne učence zaradi obiskovalcev in prenašanja obvestil. Od epidemije pa učenci ne dežurajo več. Otroci imajo namreč pravico do šolanja. Pa tudi za varnost na vhodu ne more poskrbeti osnovnošolec,” je razloge opisal ravnatelj Roman Brunšek.
Na Lavrici so sistem občasnih dežurstev obdržali, saj gre za manjšo podružnično šolo brez tajništva, kjer pogosto ni nikogar, ki bi lahko odprl vrata. Tako na podružnični kot na matični šoli so sicer vhodna vrata preventivno zaklenjena, na matični šoli pa za njihovo odpiranje skrbi tajništvo. “Varnostnikov nimamo, ker ne verjamemo, da so razmere takšne, da bi jih potrebovali.”
Na dežuranje učencev ima sicer Brunšek lepe spomine. “Nekateri učenci so vlogo dežurnega radi sprejeli in jo tudi odgovorno opravljali. Drugi pa so bili samo veseli, da so se lahko izognili pouku,” se je spomnil. “Včasih so dežurni prihajali k meni preverit, ali imam kakšno obvestilo, da bi šli malo po razredih. Nekateri so pridno pospravljali stole v avli, drugi so vestno opravljali obhode po šoli in čistili.”
Dežuranje je bilo na njihovi šoli prostovoljno. “Nekateri otroci so zelo ambiciozni in jim je vsaka ura pomembna, drugi pa manj kot so pri pouku, bolj uživajo,” je dodal. Ob tem se sprašuje, ali bi bili učenci v današnjih spremenjenih odnosih v družbi še lahko v vlogi varnostnika in ali bi jih odrasli še jemali resno. “Žal so se spremenili tudi naši odnosi.”
“Dežuranje spodbuja odgovornost in pripadnost šoli”
Sistem dežurnih dijakov imajo na Gimnaziji Jesenice. “Pri vhodu nimamo varnostnika ali kogarkoli drugega. Zato je naloga dežurnih dijakov, da sprejmeta goste in jih umerjata,” je pojasnil ravnatelj Aljoša Erman. Med dežurstvom se dijaki tudi sprehodijo po šoli ter po potrebi opozorijo na napake in težave, ki jih zaznajo. Na Jesenicah dežurajo vsi dijaki, ob začetku šolskega leta dežurstvo začnejo starejši dijaki, na koncu pa so dežurni tudi dijaki prvih letnikov. “Nekateri radi dežurajo, drugi bi pa se raje izognili. Zato smo se odločili, da morajo dežurati vsi dijaki in da je to ena izmed njihovih nalog,” je še povedal ravnatelj.
Na mariborski prvi gimnaziji dežurajo dijaki tretjih letnikov, na vrsto pridejo enkrat letno. “Dežurni dijak opravlja nalogo informatorja, ki zabeleži prisotnost obiskovalcev in jih usmeri,” je razložil ravnatelj Herman Pušnik. “Dežuranje spodbuja pripadnost šoli, spoznavanje ostalega dela na šoli in odgovornost, ki jo prevzamejo,” je dodal. Poleg dežurnega imajo sicer na mariborski gimnaziji že nekaj let tudi varnostnika, ki je prisoten del dneva. “Za zdaj nismo imeli nobenih incidentov, varnostnik pa pomaga pri občutku varnosti,” je pojasnil Pušnik.
Ministrstvo in policija dežuranje učencev odsvetovala
Šolsko ministrstvo dežuranje učencev odsvetuje. “Na ministrstvu menimo, da je šola tista, ki je poleg izobraževanja dolžna zagotavljati tudi varno učno okolje. Dežurstva učencev in dijakov niso ustrezna za to,” so zapisali. Poudarili so, da je ena osnovnih pravic in dolžnosti učencev ter dijakov, da prisostvujejo pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela.
Kako naj šole zagotovijo varnost? Varnostniki v vzgojno-izobraževalnih zavodih, razen v dijaških domovih, niso predvideni. Podatkov o tem, na koliko šolah je v času pouka prisoten varnostnik, tako na ministrstvu nimajo. Pojasnili pa so, da šole za varno okolje izvajajo predvsem preventivne ukrepe, kot so izobraževanja in široko osveščanje vseh v tem procesu.
Tudi na policiji se strinjajo, da je dežurstvo učencev ob vhodu z namenom zagotavljanja varnosti in odzivanja na varnostna tveganja neprimerno.
Varnostna situacija v šolah se namreč spreminja. Lani je policija obravnavala več primerov medvrstniškega nasilja. Število je nekoliko upadlo leta 2021, ko so tudi v šolskem prostoru veljali strogi protikoronski ukrepi, a se je že 2022 približalo številkam izpred epidemije. “V letu 2023 pa se je število povečalo, kar je posledica tudi dogodkov iz Beograda in pa ozaveščanje vzgojno-izobraževalnih zavodov in ostalih, ki imajo stike z otroki, o ničelni toleranci do nasilja,” so zapisali na Generalni policijski upravi. Lani so najpogosteje obravnavali kazniva dejanja nasilništva, groženje, lahke telesne poškodbe, prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva, spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter izsiljevanje.
Razlogi za nasilna dejanja so različni: od potrebe po dominantnosti, posledice vzgoje ali vzorcev v družinskem okolju do dokazovanja in postavljanja pred drugimi, so zapisali na policiji in posvarili pred posledicami psihičnega in spletnega nasilja. "Dogodki nimajo vedno znakov kaznivega dejanja ali prekrška, a vseeno močno prizadenejo žrtev. Žrtev pri tem trpi, ne more se umakniti, 'nasilneža' lahko srečuje ves čas," so dodali. Pri preprečevanju nasilja imajo vlogo šole in starši. "Z otroki se je treba ves čas pogovarjati, da otrok zaupa staršem, tako bo tudi sam zaupal, kar se mu je zgodilo. Vloga staršev pa je, da mu stojijo ob strani in pomagajo in da ga hkrati učijo odgovornega ravnanja," so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje