Dijaška organizacija Slovenije je ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poslala pismo s pomisleki, pomanjkljivostmi in željami o predlogih novel zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Skrbi jih, da bi nacionalno preverjanje znanja postalo breme za osnovnošolce, ne pa objektiven pregled dejanskega znanja mladih. Prav tako opozarjajo na dikcijo, ki bi lahko srednjim šolam dovolila neizvajanje ekskurzij. A na ministrstvu pojasnjujejo, da je organizacija ekskurzij prepuščena avtonomiji šole, zato za dijake ne bo nobenih sprememb.
V Dijaški organizaciji Slovenije podpirajo predlog novele zakona o gimnazijah in predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, a imajo določene pomisleke, zato so na pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poslali pismo s pomanjkljivostmi in željami.
Zmotile so jih spremembe 15. člena zakona o gimnazijah, ki določa, da se za vpis v srednjo šolo upoštevajo tudi rezultati na nacionalnih preverjanjih znanj (NPZ) v osnovni šoli. Čeprav pritrjujejo, da bi to zagotovilo večjo enakopravnost ob vpisu med učenci z enakimi rezultati, dvomijo pa o večji objektivnosti rezultatov z vidika dejanskega znanja.
“NPZ so bili uveljavljeni kot objektiven pregled dejanskega znanja učencev, ki se ni upošteval pri vpisu v srednje šole z določenim razlogom. Učenci se nanj niso posebej kampanjsko pripravljali in je tako meril njihovo splošno pripravljenost pri predmetu. Verjamemo, da je ravno zaradi tega neprisilnega elementa NPZ lahko do sedaj učinkoval kot razmeroma objektiven pregled trajno pridobljenega znanja, saj učenci svojega ’navidezno trajnega’ znanja v večini niso umetno dvigovali z nekvalitetnim kampanjskim učenjem pred samim preverjanjem,” so zapisali.
Skrbi jih namreč, da bi ta okoliščina le še oslabila odnos učencev do znanja, “ki že zdaj postaja izrazito pogojen z ocenami in ne z vseživljenjskim učenjem kot vrednoto”.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je izpostavilo, da različne strokovne javnosti, torej akademiki, učitelji in ravnatelji, pa tudi starši, že vrsto let opozarjajo, da bi ob omejitvi vpisa morali upoštevati tudi rezultate NPZ.
Tako je v preteklih letih na ministrstvu delovala delovna skupina, v kateri so bili tako ravnatelji kot tudi predstavniki Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in predsednik državne komisije za vodenje NPZ. Zaključili so, da bi bilo treba ob omejitvi vpisa v programe, ki predvidevajo izpolnjevanje posebnih vpisnih pogojev (recimo izkazovanje določenih znanj in spretnosti), upoštevati tudi rezultate NPZ. Predlagana zakonska rešitev to upošteva.
“Če bo novela zakonov sprejeta, bo delež, ki ga bodo v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo predstavljale zaključne ocene oziroma NPZ, določil minister s sklepom,” so še pojasnili na MVI.
Kaj bo z ekskurzijami?
Čeprav so v dijaški organizaciji zadovoljni s konceptom spremembe, ki neslovensko govorečim učencem pomaga pri družbeni integraciji, pa menijo, da je pomanjkljiv. Intenzivni tečaj bi morali mladim namreč po njihovem omogočiti tudi, če so se v Slovenijo priselili pred 9. razredom osnovne šole.
Prav tako so kritični tudi do 33. člena zakona o gimnaziji, ki po njihovem izpušča opredeljevanje, katere elemente učnega procesa obsega organizirano izobraževalno delo. Skrbi jih, da iz dokumenta ne bo več nujno izvajanje ekskurzij in seminarskih nalog. “Skrbi nas, da bi bilo mogoče, da bi nekatere šole zaradi neopredeljenosti zakonske nujnosti izvajanja ekskurzij, obveznih izbirnih vsebin in seminarskih nalog prenehale z njihovo izvedbo in s tem okrnile ponudbo in kvaliteto izvajanja izobraževalnih programov,” ocenjujejo v organizaciji.
Na to so se odzvali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, kjer poudarjajo, da ekskurzije predstavljajo izvedbeno obliko pouka in nikoli niso bile opredeljene kot samostojni element predmetnika. “Trenutno veljaven zapis v zakonu torej nepravilno navaja izvedbene oblike kot programski element, predlog spremembe zakona pa to nepravilnost odpravlja,” pojasnjujejo. Tako je izvedba ekskurzije prepuščena avtonomiji šole, ki lahko po svoji presoji izobraževalne aktivnosti organizira tudi tako.
Podobne dvome sicer v dijaški organizaciji izražajo še ob spremembah in krajšanju 66. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!