Poglobili smo se v podatke o izplačilih delovne uspešnosti direktorjem bolnišnic, zdravstvenih domov in lekarn. Nekatera vodstva zdravstvenih zavodov so prejela desetkrat večja izplačila od drugih, čeprav je bil njihov poslovni izid primerljiv.
Preverili smo, kolikšne zneske za delovno uspešnost so si izplačala vodstva javnih zdravstvenih ustanov.
Nedavno smo poročali o sporu med zavodom za transfuzijsko medicino (ZTM) in ljubljanskim kliničnim centrom. Predstojnik oddelka za hematologijo UKC Ljubljana dr. Samo Zver je takrat opozoril na domnevne nepravilnosti na zavodu in visoke cene, ki jih zavod zaračunava kliničnemu centru. Med spornimi zadevami, ki jih je izpostavil, je tudi, da si je vodstvo ZTM izplačalo delovno uspešnost, čeprav je zavod posloval z minusom. To je sicer zakonito, saj so vodstva zdravstvenih zavodov kljub negativnemu poslovanju upravičena do izplačila, če ima zavod presežke denarja iz preteklih let.
Preverili smo, kakšna pravila veljajo za izplačilo delovne uspešnosti v javnem zdravstvu, in pregledali, kateri direktorji so si jo izplačali. Pregledali smo podatke za obdobje 2020–2023, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za javno upravo (MJU).
Štiričlansko vodstvo ZTM je v teh letih prejelo skupaj za okrog 18.000 evrov delovne uspešnosti, najvišje uvrščeno štiričlansko vodstvo novomeške bolnišnice pa 195.000 evrov. Ta je poslovno ena najuspešnejših, saj je v teh letih poslovala z večmilijonskim plusom. Visoke zneske so dobila tudi vodstva nekaterih zdravstvenih domov (ZD), največ, več kot 152.000 evrov, sta skupaj dobili dve direktorici ZD Celje. Na vrhu seznama najbolj nagrajenih je Lekarna Ljubljana, v kateri si je 8-člansko vodstvo v teh letih prislužilo skupaj več kot pol milijona evrov.
Koliko lahko dobijo direktorji?
Vodstva javnih zavodov (gre za plačno skupino B, poleg direktorjev sodijo vanjo še strokovni direktorji in pomočniki direktorjev) lahko dobijo tri vrste izplačil za delovno uspešnost, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, in sicer redno delovno uspešnost (RDU), delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovno uspešnost iz naslova tržne dejavnosti.
Medtem ko zaposleni v javnem sektorju lahko dobijo RDU vsake tri mesece, direktorjem ta pripada enkrat letno in se izplačuje za preteklo leto. Potrditi jo mora svet zavoda. Sveti v teh tednih pregledujejo letna poročila za lansko leto in odločajo tudi o tem, ali in kolikšno nagrado si zaslužijo vodstva. Eden od pogojev za izplačilo RDU je, da v ocenjevalnem obdobju zavod ne posluje s primanjkljajem, razen če ima zagotovljena sredstva za pokrivanje tega primanjkljaja, na primer presežek iz preteklih let, kar je bil primer ZTM.
Pogoji za izplačilo so še, da zavod ni dobil negativnega mnenja računskega sodišča. Če so pristojna inšpekcija, ministrstvo za zdravje ali računsko sodišče ugotovili pomanjkljivosti, pa da jih je zavod v roku odpravil.
Potem ko višino dela plače za RDU potrdi oziroma določi svet zavoda, mora s tem soglašati ustanovitelj (pri zdravstvenih domovih in lekarnah so to občine, pri bolnišnicah in drugih zavodih pa država) in minister za zdravje. Za leto 2023 odločitev še ni, za leto 2022 pa ministrstvo za zdravje (še) ni izdalo soglasja za izplačilo delovne uspešnosti direktorjev štirih zavodov. To so ljubljanska psihiatrična klinika (zaradi sklepa o prekinitvi postopka do izdaje poročila o ugotovitvah sistemskega nadzora), ljubljanski zdravstveni dom (zaradi sklepa o prekinitvi postopka do izdaje poročila o izrednem upravnem nadzoru) ter Žalske lekarne in ZD Grosuplje, ki ju je ministrstvo pozvalo k dopolnitvi vloge, a te niso dobili. Pri vseh ostalih zdravstvenih zavodih, teh je skupaj več kot 120, katerih sveti so predlagali izplačila delovne uspešnosti vodstvom, ministrstvo ni imelo zadržkov.
Pravila so natančno določena. Del plače za RDU letno znaša največ dve osnovni mesečni plači direktorja in ne sme presegati 5 odstotkov letnih sredstev za osnovne plače direktorjev. K temu znesku prispeva poslovna uspešnost zavoda do 35 odstotkov; strokovnost, kakovost in varnost izvajanja javne zdravstvene službe do 30 odstotkov in razvojna naravnanost zavoda do 35 odstotkov. Kot rečeno, se izplačuje za preteklo leto na podlagi letnega poslovnega poročila. Ostali dve vrsti delovne uspešnosti, to sta iz naslova povečanega obsega dela in tržne dejavnosti, pa se izplačujeta načeloma sproti za pretekli mesec, so pojasnili na MJU.
Zakon o plačah v javnem sektorju določa, da lahko zaposleni prejmejo dodatek za delovno uspešnost za tržno dejavnost le, če zavod “v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe”. Pogoj je torej, da zavod posluje pozitivno in, kot so pojasnili na MJU, z izvajanjem tržne dejavnosti ne sme obremenjevati izvajanja dejavnosti javne službe.
Tudi izplačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela in tržno dejavnost mora potrditi svet zavoda. Pri tržni dejavnosti je potrebno še soglasje občin ustanoviteljic k finančnemu načrtu zavoda, povečan obseg dela pa potrdi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Kako uspešna so vodstva zdravstvenih domov?
Medtem ko imajo bolnišnice različne poslovne rezultate, nekatere velikanski minus, druge pa več milijonov evrov plusa, je drugače v zdravstvenih domovih in lekarnah, ki so v zadnjih letih prav vsi v zelenih številkah in tako upravičeni do omenjenih nagrad. V letih 2021 in 2022 je vseh 58 zdravstvenih domov poslovalo s plusom, skupaj so imeli več kot 55 milijonov evrov (2021) oziroma 28 milijonov evrov (2022) presežka.
Najvišji plus med njimi je dosegel mariborski zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, in sicer 6,6 milijona evrov (2021) ter dobre 3 milijone evrov (2022). Zelo uspešni so bili tudi v ZD Celje (3,2 milijona v 2021 in 1,4 milijona v 2022), Osnovnem zdravstvu Gorenjske (3,9 milijona v 2021 in 2,2 milijona v 2022), ZD Domžale (3,2 milijona v 2021 in 1,1 milijona v 2022). Velike presežke pa so imeli še posebej v letu 2021 tudi ptujski, murskosoboški, novogoriški, novomeški in velenjski zdravstveni dom – vsi z več kot dvomilijonskim presežkom. Podatke o poslovanju zdravstvenih zavodov so nam posredovali z ministrstva za zdravje.
V spodnjih tabelah so navedeni podatki o vseh treh vrstah delovne uspešnosti skupaj, v obdobju od januarja 2020 do decembra 2023. Nanašajo se na celotno vodstvo javnega zavoda. V bolnišnicah so to običajno štirje ljudje – direktor, strokovni direktor ter dva pomočnika direktorja – v zdravstvenih domovih pa dva, trije ali štirje. Analiza temelji na podatkih, ki jih proračunski uporabniki sporočajo v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Gre za bruto zneske.
Kot je razvidno iz tabele, lestvica vsot nagrad za direktorje ni enaka lestvici poslovne uspešnosti zdravstvenih domov. Tisti ZD, v katerih so vodstva prejela manj kot 10 tisoč evrov, v tabeli niso navedeni.
“V zadnjih dveh letih so zdravstveni domovi lahko ustvarili dobiček, saj je interventni zakon, sprejet pod zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom, omogočil plačilo vseh zdravstvenih storitev, ki so jih naredili. Če so presegli predvideno, so bili v plusu,” pravi Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje ter nekdanji direktor celjske bolnišnice, podjetja Thermana Laško in ZZZS, trenutno pa predsednik sveta zavoda trboveljskega zdravstvenega doma. Ta je sicer bolj pri dnu lestvice izplačil delovne uspešnosti z dobrimi 7.000 evri v omenjenem obdobju.
Fakin pravi, da je plača direktorjev zdravstvenih domov sicer “zelo nestimulativna”, saj so uvrščeni 6 ali 7 plačnih razredov nižje od pri njih zaposlenih zdravnikov. Ker so z lansko plačno reformo zdravniki tudi po osnovnih plačah prehiteli direktorje, med katerimi so številni, ki so po poklicu zdravniki, je več kot sto direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic celo zagrozilo z odstopom. Fakin poudarja, da za izplačilo delovne uspešnosti, ki jo odobri svet zavoda, obstaja v zakonodaji natančna metodologija.
Po Fakinovih besedah lahko direktorji veliko vplivajo na to, koliko zdravstveni dom zasluži s tržno dejavnostjo, “predvsem tako, da ZD obdrži in izvaja storitve, ki so jih ponekod v veliki meri prevzeli zasebniki”. Med dobičkonosnimi omenja predvsem medicino dela in nenujne reševalne prevoze, v času epidemije pa je velike dobičke prinašalo testiranje na koronavirus. Ponekod so s tem dobro služili zasebniki, drugod pa so to delali v javnih zdravstvenih domovih, kar se zelo pozna na njihovem poslovanju, predvsem v letu 2021.
Medicina dela, reševalci na prireditvah, laboratorij …
Zdravstvene domove z vrha lestvice smo prosili za pojasnila. Iz treh ZD – celjskega, žalskega in sevniškega – smo dobili identičen odgovor: “Nagrajevanje plačne skupine B je možno iz več naslovov: redna delovna uspešnost (potrebno soglasje sveta zavoda, občine ustanoviteljice, ministrstva za zdravje); delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (soglasje sveta zavoda, ZZZS); tržna uspešnost (soglasje sveta zavoda, soglasje občine ustanoviteljice k finančnemu načrtu).”
Na seznamu izstopa celjski zdravstveni dom s 152.000 evri nagrad dvočlanskemu vodstvu. Nagrado sta dobila direktorica in strokovni vodja. V Žalcu (522.000 evrov plusa v letu 2021 in 280.000 evrov plusa v 2022) je 71.000 evrov pripadlo direktorici in pomočnici direktorice za zdravstvene dejavnosti. V Sevnici (dobrih 640.000 evrov presežka v 2021 in dobrih 340.000 evrov v 2022) pa sta skupaj 86.000 evrov dobili direktorica in pomočnica direktorice za zdravstveno nego.
V Žalcu in Celju so med tržnimi storitvami navedli medicino dela, prometa in športa, laboratorij za samoplačnike in zasebnike, zobno protetiko za zasebnike ter druge nestandardne storitve, ki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, skladno z veljavnimi ceniki.
“Predloge za izplačilo delovne uspešnosti je vsakič podal svet zavoda, saj so ocenili, da je bilo delo, ki ga je opravila uprava, izvedeno v maksimalnem povečanem obsegu,” so še poudarili v ZD Celje.
V ZD Celje, ki je na vrhu lestvice vsote nagrad za vodstvo, so res imeli velik plus (3,2 milijona v 2021 in 1,4 milijona v 2022), je pa v še uspešnejšem Osnovnem zdravstvu Gorenjske Kranj (3,9 milijona evrov v 2021; 2,2 milijona evrov v 2022) vodstvo dobilo desetkrat nižje nagrajevanje.
Iz ZD Sevnica pa so nam odgovorili, da “pod tržno dejavnost spadajo samoplačniške storitve po veljavnih cenikih”.
V novomeškem zdravstvenem domu (2,5 milijona evrov plusa v 2021 in 815.000 evrov v 2022), ki ima tričlansko vodstvo, so nam pojasnili, da uspešno delujejo na trgu, skupna masa teh prihodkov pa se lahko izplača med zaposlene, tako da po besedah novomeške v. d. pomočnice direktorice za ekonomsko in pravno področje Lilijane Lukšič Medved “od tega vsi dobijo nekaj, vseh 350 zaposlenih”. Poudarila je še, da vodstva zdravstvenih zavodov niso upravičena do izplačila nadur, čeprav jih opravljajo.
Med tržnimi storitvami njihovega zdravstvenega doma je naštela prisotnost reševalcev na prireditvah, medicino dela, laboratorijske storitve, doplačila za samoplačniške storitve (na primer zobozdravstvene) in fizioterapijo.
Vodstvo ZD Novo mesto ima tri člane. Navedli so še, da se delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela izplačuje v skladu z uredbo za “povečan obseg dela pri opravljanju rednih delovnih nalog, internih projektov, načrtovanih v okviru sprejetega finančnega načrta, s ciljem izboljšati učinkovitost javnega zavoda ter pogojev dela”.
V ZD Slovenska Bistrica, ki ima tri člane vodstva, so nam pojasnili, da nagrajevanje izhaja iz povečanega obsega dela v času epidemije covida-19 ter tržne dejavnosti. V tem zdravstvenem domu so imeli 1,2 milijona evrov presežka leta 2021, v letu 2022 pa okrog 440.000 evrov.
V ZD Krško (753.000 evrov plusa v 2021 in 485.000 evrov plusa v 2022) so nagrade izplačali tričlanskemu vodstvu. Po podatkih, ki so nam jih poslali, gre precejšen delež izplačila na račun povečanega obsega dela zaradi nezasedbe delovnega mesta v kadrovski službi, za kar je član vodstva dobil 20-odstotni dodatek k plači. Znesek vsebuje tudi nagrade za uspeh pri tržni dejavnosti. Kot so nam pojasnili, ta obsega izvajanje samoplačniških in nadstandardnih storitev, medicino dela, prometa in športa, laboratorijske storitve in rentgen, zobotehnične storitve za koncesionarje in druge zavode ter “izterjane, že odpisane terjatve za namen tržne dejavnosti”. Dobili so tudi izplačilo delovne uspešnosti iz naslova posebnih projektov, saj je ZD Krško skupaj s krško občino, centrom za socialno delo, domom starejših občanov in Splošno bolnišnico Brežice sodeloval v projektu MOST, financiranem iz evropskih sredstev.
Dobičkonosne javne lekarne
Zelo dobičkonosne so javne lekarne, teh je 24, in so skupaj zabeležile 17,6 milijona evrov plusa v letu 2021 in 18,9 milijona v letu 2022. Največ dobička je imela Lekarna Ljubljana, ki je ob 186-milijonskem prometu v letu 2022 zaslužila 6,8 milijona evrov. Sledijo ji Mariborske lekarne (1,6 milijona evrov plusa v letu 2022) in Gorenjske lekarne (1,5 milijona evrov plusa). Če upoštevamo velikost lekarn, pa so imele v deležu presežka prihodkov nad odhodki v celotnih prihodkih najvišji plus Lekarna Krško, Lekarna Slovenska Bistrica in Lekarna Ormož.
Javne lekarne imajo tudi velike presežke prihodkov (kumulativni presežek) iz preteklih let, skupaj za 85 milijonov evrov, skoraj polovico od tega (38 milijonov evrov) Lekarna Ljubljana.
Prvi na lestvici najbolj uspešnih so tudi prvi na lestvici najbolj nagrajenih. Na drugem mestu vsote izplačil delovne uspešnosti so Dolenjske lekarne Novo mesto, ki so imele 685.000 evrov plusa v letu 2021, v letu 2022 pa 695.000 evrov.
V Lekarni Ljubljana so nam pojasnili, da je njihovo vodstvo, ki je skupaj dobilo zgoraj navedeno izplačilo, 8-člansko. Poleg direktorja in njegovega namestnika imajo še strokovnega vodjo in pet pomočnikov direktorja za posamezna področja dela.
“Redne delovne uspešnosti za skupino B ne izplačujemo vrsto let. Prav tako zaposleni iz skupine B ne prejemajo nobene uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela,” so poudarili v lekarni. Tako ves znesek, 512 tisoč evrov, predstavlja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
“Po veljavni uredbi se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu lahko nameni največ 50 odstotkov razlike med prihodki in odhodki preteklega leta,” so pojasnili. Izplačila iz tega naslova ne dobi le vodstvo, ampak vsi zaposleni, teh je okrog 370.
“V letu 2023 izplačilo za vodstveni kader predstavlja 6,4 odstotka vseh sredstev, ki smo jih izplačali za delovno uspešnost zaposlenim v letu 2023,” so zapisali v Lekarni Ljubljana in dodali, da je bila določitev vrste in obsega izplačila delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu že predmet nadzorov pristojnega ministrstva za javno upravo in notranjih revizij, ki so ugotovile, da kršitev pri obračunu in izplačilih ni bilo.
Poslovno (ne)uspešne bolnišnice
V bolnišnicah so finančni rezultati zelo različni. Po podatkih iz poročila o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov je leta 2021 pozitivno poslovalo 18 bolnišnic, negativno pa osem, to sta ljubljanski in mariborski klinični center, bolnišnice v Celju, Sežani, Slovenj Gradcu in Trbovljah ter bolnišnica Topolšica in kranjska porodnišnica. V letu 2022 sta minus prav tako pridelala oba klinična centra, celjska, sežanska, slovenjgraška, murskosoboška in trboveljska bolnišnica ter bolnišnica Topolšica. Poleg njih pa še postojnska porodnišnica, klinika za pljučne bolezni Golnik ter psihiatrične bolnišnice Vojnik, Ormož in Idrija.
Največji primanjkljaj so imeli ljubljanski klinični center (9 milijonov evrov v letu 2021 in 26 milijonov v letu 2022), celjska bolnišnica (3,9 milijona evrov v 2021 in 8,3 milijona v 2022), slovenjgraška bolnišnica (900.000 evrov v 2021 in 4,9 milijona v 2022) ter mariborski klinični center (1,2 milijona evrov v letu 2021 in 2,6 milijona v letu 2022). V letu 2022 so imeli 2,5 milijona evrov minusa v murskosoboški bolnišnici, več kot milijon evrov pa še v bolnišnicah Topolšica in Trbovlje.
Najvišji plus so imeli novogoriška bolnišnica (5,8 milijona evrov v letu 2021), onkološki inštitut (4,5 milijona evrov v 2021 in 5,3 milijona v 2022), bolnišnica Golnik (4,8 milijona evrov v 2021) ter novomeška (2,8 milijona evrov v 2021 in 2,9 milijona v letu 2022) in ptujska bolnišnica (2,1 milijona v 2021). V letu 2022 je imela več kot 3 milijone evrov presežka tudi ortopedska bolnišnica Valdoltra. Zelo uspešno je s poslovnega vidika poslovala tudi ljubljanska psihiatrična klinika, ki je naredila 3,9 milijona evrov plusa v letu 2021 in 3 milijone evrov v letu 2022.
Med ostalimi zdravstvenimi zavodi je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letu 2021 naredil 1,4 milijona plusa, v letu 2022 pa 1,1 milijona, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pa v covidnem letu 2021 6,3 milijona, v letu 2022 pa 22 tisoč evrov. Negativno je posloval Zavod za transfuzijsko medicino (v letu 2021 z minusom okrog 900 tisoč evrov, v letu 2022 pa okrog 200 tisoč evrov).
Vodstva bolnišnic, ki so poslovala z minusom, ne morejo dobiti redne delovne uspešnosti (razen če imajo prihranke), niti delovne uspešnosti iz naslova tržne dejavnosti, lahko pa dobijo delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. V spodnji tabeli so združene vse tri za pretekla tri leta za celotno vodstvo.
Na vrhu seznama najvišjih izplačil je novomeška bolnišnica, ki je poslovno ena najbolj uspešnih. Potem ko so v letih 2021 in 2022 imeli skoraj 3 milijone evrov plusa, je bilo tega lani celo več kot 5 milijonov. Znesek izplačil za delovno uspešnost v tabeli je bil izplačan štirim članom vodstva. Kot so pojasnili v novomeški bolnišnici, so dobili skupaj po dobrih 9.000 evrov bruto RDU v letih 2021 in 2022, ostali del zneska pa gre na račun delovne uspešnosti za tržno dejavnost ter poračuna povečanega obsega dela za pretekla leta.
Kako jim je uspelo narediti tolikšen dobiček? “Razlog za velik presežek je učinkovito in uspešno upravljanje in vodenje javnega zavoda,” je povedala direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan, ki je “zaslovela” tudi s tem, da je stavkajočim zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, preklicala soglasja, ki zdravnikom omogočajo (popoldansko) delo pri drugem delodajalcu oziroma zasebni ambulanti.
V letnem poročilu novomeške bolnišnice je navedeno, da je razlog za večje prihodke in presežek predvsem izvajanje dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob po prej omenjenem interventnem zakonu. Med tržnimi dejavnostmi, s katerimi služijo, so samoplačniške zdravstvene storitve, pa tudi storitve kuhinje in pralnice za zunanje uporabnike, so nam spročili iz novomeške bolnišnice.
“Poslovanje bolnišnice je maksimalno odvisno od direktorja,” pravi Samo Fakin. “Če je direktor motiviral zdravnike, da so opravili 100 odstotkov programa, kot na primer v Novem mestu, Izoli, Valdoltri in Novi Gorici, so poslovali pozitivno. Drugod, kjer predvidenega programa niso opravili, na primer v ljubljanskem kliničnem centru in celjski bolnišnici, so poslovali negativno,” opisuje Fakin.
Ob tem dodaja, da bi bilo smiselno, da bi imeli direktorji v javnem zdravstvu podoben plačni sistem kot v (državnih) gospodarskih družbah. “Predvsem bi morali odgovarjati za poslovanje, njihova plača pa bi morala biti vezana na rezultat. Podobno kot velja za državna podjetja, bi lahko uporabili t. i. Lahovnikov zakon,” je prepričan Fakin. “Ko ni rezultata, pa takojšnja menjava vodstva,” dodaja.
Drugouvrščena na lestvici izplačil je izolska bolnišnica, ki ima tričlansko vodstvo in je zabeležila v letu 2021 slabih 190 tisoč, v letu 2022 613 tisoč, lani pa 1,2 milijona evrov plusa. Po pojasnilih bolnišnice je v znesku (skupaj dobrih 76 tisoč evrov) okrog 17 tisoč evrov RDU, ostalo pa gre na račun povečanega obsega dela vodstva.
Na seznamu nagrajenih so kljub večmilijonski izgubi tudi celjska bolnišnica in oba klinična centra. V Celju so navedli, da je vodstvo dobilo izplačano še RDU za leto 2020 (ko so še bili v plusu), skupaj okrog 9.000 evrov. V ostalih letih pa RDU zaradi izgube (2021: 4 milijone evrov minusa, 2022: 8,3 milijona evrov minusa, 2023: 3,7 milijona evrov minusa) niso mogli dobiti, lahko pa so prejeli nagrajevanje za povečan obseg dela.
Podobno so v mariborskem kliničnem centru dobili RDU le za (pozitivno) leto 2020, šest članov vodstva po okrog 1.000 evrov bruto. UKC Ljubljana pa je v vseh letih beležil minus, torej gre za izplačila na račun povečanega obsega dela.
Kakšni so razlogi, da je UKC Ljubljana pridelal tako velik minus? V letnem poročilu za 2022 je zapisano, da je razlog za “velik odmik od uravnoteženega poslovanja” predvsem nepredvidena rast stroškov – energentov, vzdrževalnih del, nezdravstvenega materiala in storitev, “na katere nismo imeli vpliva in nam niso bili priznani v ceni opravljenih storitev”. Toda rast stroškov energentov je zadela vse bolnišnice. “Največji porast stroškov gre na račun povišanja stroškov dela in storitev, rasti cen energentov, in s tem posledično tudi rasti ostalih materialov,” je zapisano tudi v letnem poročilu dobičkonosne novomeške bolnišnice.
Kako je mogoče, da imajo nekatere bolnišnice več deset milijonov minusa, druge pa velik plus? “Vodstvo bolnišnice ima definitivno ključno vlogo in lahko pri poslovanju bolnišnice naredi ogromno,” pravi Tomaž Gantar, nekdanji minister za zdravje, trenutno pa strokovni direktor izolske bolnišnice. “Dejstvo je, da se slovenske bolnišnice zelo razlikujejo tako po poslovanju kot po načinu dela,” je prepričan. Pravi, da zelene ali rdeče številke bolnišnic na koncu leta zagotovo niso stvar naključja, in kot dober primer omeni svojo, izolsko bolnišnico, ki je po dolgih letih minusa začela v času sedanjega direktorja poslovati pozitivno.
“Bolnišnica je plačana od opravljenega obsega dela. Pomembno je tudi, koliko zaposlenih potrebuješ za to količino dela. Diretorjeva odgovornost je, da racionalizira procese, kader, stroške in nabave, na kakšen način se vodijo javni razpisi,” pravi Gantar. Je pa za to odgovorno celotno vodstvo, poleg direktorja tudi vodje klinik in predstojniki, poudarja. “Vodstvo ima veliko vzvodov, želeli pa bi si več možnosti za nagrajevanje zaposlenih, kjer imamo pogosto zvezane roke,” dodaja. Tudi on poudarja, da so plače direktorjev v javnem zdravstvu nizke v primerjavi z gospodarstvom in tudi v primerjavi s pri njih zaposlenimi zdravniki.
Ministrstvo za javno upravo načrtuje spremembe
V okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja bo MJU predlagalo združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. “Pri združitvi obeh vrst delovne uspešnosti ne gre le za odpravo administrativnih bremen in poenostavitve, temveč tudi za bolj jasno in transparentno možnost variabilnega nagrajevanja, ki tudi preprečuje možnost dvojnega plačila iz istega naslova,” so poudarili.
Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev bo tudi v novelirani zakonodaji ostala ločena. “Predlagana je tudi omejitev najvišje višine izplačila posamezne vrste delovne uspešnosti na mesečni in / ali letni ravni, pri čemer višina te omejitve še ni dokončno usklajena,” so še zapisali na MJU.
Kaj to pomeni za bolnike?
Kako to, da je neka bolnišnica v velikem minusu ali plusu, vpliva na bolnike? Kot so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje, je “izguba” ali “dobiček” v primeru poslovanja javnih zavodov pogovorni izraz, pravilno se uporablja presežek prihodkov nad odhodki oziroma obratno. Bolnišnicam v nasprotju s podjetji tudi ob veliki izgubi ne grozi stečaj.
“V javnih zavodih se knjiži po načelu poslovnega dogodka, kar še ne pomeni fizičnega priliva sredstev. Na paciente neposredno presežek odhodkov vpliva le, če bi slabo poslovanje privedlo v likvidnostne težave, kar bi lahko pomenilo zaustavitev dobav materiala ali zdravil, sicer pa ne,” so pojasnili na MZ. “Presežek prihodkov pa vpliva na način, da lahko izvajalec več vlaga v svoj razvoj, kadre in potencialno tako ustvarja pogoje za boljšo kakovost storitev. Presežki se vodijo kumulativno. V prvi vrsti se med leti poravnavajo, lahko pa se sredstva iz presežkov prihodkov zbirajo za izvedbo investicij in drugih vlaganj,” so še razložili na zdravstvenem ministrstvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje