Minister Danijel Bešič Loredan je zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, ki je omogočil plačilo vseh zdravstvenih storitev. Kot je dejal, je bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa je po analizi ministrstva neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic. Predstavil pa je tudi predlog sprememb interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je minuli teden sprejela vlada.
Vlada Roberta Goloba je na dopisni seji minuli teden določila besedilo predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. V noveli je tako spremenila člen, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve.
Omenjene storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), določila vlada.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v uvodu zavrnil medijska namigovanja, da je z lanskim sprejemom interventnega zdravstvenega zakona uvajala “zdravstveni eksperiment” in poudaril, da je vlada ob nastopu mandata dala jasno vedeti, da želi stabilizirati zdravstveni sistem v državi.
“Vsi zdravstveni sistemi v Evropi so v obdobju po pandemiji covida-19 v izjemni krizi, imajo nepregledno in nekontrolirano večji obseg pacientov v sistemu. S podatki bomo dokazali, da je bil ta interventni zakon na svoj način zgodba o uspehu. Zakaj? Ker smo denar vložili v storitve in večjo dostopnost zdravljena pacientov. Nikoli pa ni bilo s strani ministrstva za zdravje rečeno, da bomo na tak način drastično skrajšali čakalne dobe,” je dejal Bešič Loredan.
Izpostavil je, da so se v enem letu pokazale vse anomalije slovenskega zdravstvenega sistema, in dodal, da imajo zdaj na voljo podatke, kaj se lahko zgodi, če popolnoma in nekontrolirano odprejo zdravstveno blagajno in se iz nje financirajo popolnoma vse zdravstvene storitve.
Na ministrstvu za zdravje bodo predstavili tudi spremembe, ki jih želi vlada uvesti z začetkom naslednjega leta in kako bodo regulirali sistem s pomočjo podatkov ZZZS in NIJZ. “Po oceni ministrstva za zdravje bi nam zdravstveni sistem podivjal, če ne bi sprejeli tega ukrepa. Čakalne dobe bi podivjale,” je opozoril Bešič Loredan in dodal, da celotni zdravstveni sistem v Evropi “poka po šivih”.
Minister za zdravje je obljubil, da bo vlada odslej denar usmerila tja, kjer na zdravstvene storitve čaka največ pacientov. Ob tem je poudaril, da so na ministrstvu zaznali, da so nekateri izvajalci storitev ob odprtju financiranja začeli gledati na ekonomski dobiček, zapostavili pa so kakovost opravljanja storitev. Vlada je doslej za skrajšanje čakalnih vrst namenila 137 milijonov evrov.
O spremembi interventnega zakona pa je dejal, da bo po spremembi 15. člena zakona odgovornost prevzela blagajna ZZZS, ki bo vladi dala predlog, vlada pa bo na koncu sprejela končno odločitev. Bešič Loredan je poudaril, da si na ministrstvu želijo večjega nadzora nad izvajalci storitev, saj se dogaja preveč anomalij. Zato bodo uvedli še dve agenciji za nadzor, ki bosta javnosti predstavljeni predvidoma do konca poletja.
Predlog zakona o ZZZS, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, je bil eden od prvih zakonov v sklopi načrtovane zdravstvene reforme. V enomesečno javno razpravo ga je ministrstvo poslalo v začetku aprila.
Po predlogu bi zavod ostal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, med drugim pa bi uvedli dvotirno vodenje s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine.
Obetale so se tudi spremembe pri sestavi skupščine, do česar so bili med drugim kritični predstavniki delodajalcev, ki bi se jim zmanjšalo število mest v novi skupščini. Do predloga je bila ostra tudi skupščina ZZZS, tudi do instituta soglasja vlade k splošnim aktom zavoda. Ocenili so namreč, da bo to zmanjšalo avtonomijo zavoda.
Kot kaže, je ministrstvo sedaj upoštevalo pomislek, zakaj da je potreben samostojen zakon, ko pa bi predlagane spremembe lahko naslovili z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Povečano število izdanih napotnic, povečano število čakajočih
Aleš Šabeder, direktor urada za investicije v zdravstvu, je predstavil dve analizi, ki jih je pripravil urad. Prva se nanaša na obdobje med letoma 2019 in 2022, torej zadnje leto pred pandemijo covida-19 in prvo leto, ko je sistem začel delovati v polnem sistemu.
Po Šabedrovih besedah se je v tem času število čakajočih na zdravstvene storitve povečalo za 7 odstotkov, za 15 odstotkov pa se je povečalo število čakajočih nad dopustno dobo. Povečalo se je tudi število izdanih napotnic, v analizo pa niso bile vključene izdane napotnice pod oznako nujno.
Z 18 na 25 odstotkov se je v tem času povečalo število napotnic z oznako zelo hitro, za sedem odstotkov pa se je povišalo tudi število obravnav.
“Bistveno spremenjeni trendi pa smo opazili v zadnjem času. Če primerjamo leti 2022 in 2023, se je število čakajočih povečalo za osem odstotkov, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa za 20 odstotkov,” je pojasnil Šabeder. Ob tem je dodal, da se je zmanjšalo število napotnic z oznako nujno, projekcije za letošnje leto pa kažejo, da naj bi jih bilo do konca leta okoli 11 odstotkov, kar je manj kot lani, ko jih je bilo izdanih okoli 20 odstotkov. Glede na napovedi se bo v tem obdobju povečalo tudi število obravnav za približno pet odstotkov.
Trije milijoni neunovčenih napotnic
Po besedah Alenke Kolar iz direktorata za digitalizacijo v zdravstvu sistem naročanja, preko katerega se pacient naroči na zdravstveno storitev, in sistem, po kateri je storitev pri izvajalcu zaračunana ZZZS, nista povezana. Dejala je, da so odkrili številne nepravilnosti, med drugim, ko je bil pacient naročen na pulmološki pregled, obračunan pa je bil CT glave.
Velik problem v sistemu predstavljajo tudi tako imenovane “plavajoče” oziroma neunovčene napotnice. Teh je po besedah Kolar več kot tri milijone. “Če pacient napotnice ne unovči, ta napotnica plava v sistemu, in teh je več kot tri milijone,” je pojasnila. Ob tem je dodala, da nastajajo anomalije pri naročanju, ko pacienti dobijo okvirne termine za pregled, saj so v zdravniških ekipah tudi nadomestni oziroma začasni zdravniki, za katere ni nujno, da vedno pridejo na delo.
Glede seznamov naročanja je Kolar pojasnila, da te vodijo izvajalci storitev sami in so še vedno v obliki nekih knjig. Zato ministrstvo za zdravje predlaga, da bi bil uveden skupen urnik za naročanje pacientov, ki bi bil pod skrbništvom ministrstva za zdravje. Na tak način izvajalci več ne bi imeli svojih urnikov in terminov, kdaj bodo naročili posameznega pacienta. “Čakalni seznami so nekaj, kar nastaja pri izvajalcu in ne nekaj, kar nastaja na NIJZ, vsak izvajalec sam razporeja termine za redno, hitro in zelo hitro napotnico,” je še pojasnila.
“Pri eni poškodbi kolena je bilo za enega pacienta opravljenih več kot 30 storitev”
Direktor urada za investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je poudaril, da število napotnic in število čakajočih v sistemu, ne pomeni dejanskega števila ljudi in predstavil primer pacienta s poškodovanim kolenom. “Pri eni poškodbi kolena je bilo za enega pacienta opravljenih več kot 30 storitev, dobil pa je 12 napotnic z različnimi statusi in tako bil 12-krat vpisan v čakalne sezname,” je pojasnil Šabeder.
Nato je predstavil podrobno analizo trenda izdajanja napotnic in števila obravnav ter opravljenih zdravstvenih storitev. Pojasnil je, da se je od leta 2018 do danes za kar desetkrat povečalo število izdanih napotnic z oznako zelo hitro – leta 2018 je bilo izdanih okoli 8.000 takšnih napotnic, letos pa jih bo po predvidevanjih približno 87.000. Podobne trende so zabeležili tudi pri oznaki hitro – teh je bilo leta 2018 147.000, letos pa naj bi jih bilo nekaj več kot 300.000. Dejal je, da so se stopnje nujnosti iz redne premaknile na hitro, hitro pa na zelo hitro.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dodal, da je število čakajočih nad dopustno dobo povezano s stopnjo nujnosti napotnic. Da so se povečale čakalne dobe, pa pripisuje temu, da se napotnice z oznako hitro izdajajo namesto rednih napotnic.
Podrobno analizo, ki jo je predstavil Aleš Šabeder, si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Kaj predvideva novela interventnega zakona?
Med drugim predlog novele zakona izrecno določa, da ZZZS predlagani nabor izbranih vrst zdravstvenih storitev posreduje ministru za zdravje. Ta lahko pridobi tudi mnenje Zdravstvenega sveta kot najvišjega posvetovalnega organa ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Ukrep se skladno s predlogom preoblikuje in usmerja k točno določenim zdravstvenim storitvam, kjer so čakalne dobe najdaljše in je zdravstvena korist največja, posledično pa se prilagaja dejanskim razmeram v zdravstvenem sistemu.
Zaradi vse slabših razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu vlada državnemu zboru predlaga, da se zakon sprejme po nujnem postopku.
Predlog novele sicer med drugim ne predvideva druge faze ukrepa z vključevanjem čistih zasebnikov. Znova se uvaja razmejitev glede na redni program in storitve nad rednim programom, v zakon pa je dodatna tudi zahteva, da morajo imeti izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki se želijo vključiti v izvajanje ukrepa, v eNaročanju odprte termine, na katere se pacienti lahko naročijo preko portala zVEM.
O spremembah interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je v ponedeljkovi oddaji N1 STUDIO govoril tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje