Mednarodna agencija za energijo opozarja, da bo treba po svetu potrojiti zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Slovenija je pri deležu obnovljivih energetskih virov lani celo nekoliko nazadovala.
Argentina, Čile, Paragvaj in Brazilija se sredi zime spopadajo z vročino. V Buenos Airesu je bil letošnji začetek avgusta, ko so izmerili 30 stopinj Celzija, najbolj topel v zadnjih 117 letih. V vasi Sanbao v kitajski regiji Šindžjang so julija namerili rekordnih 52,2 stopinje Celzija, v vasi Lytton v Kanadi pa najvišjih 49,7 stopinje Celzija. Phoenix v ZDA je julija izenačil svoj rekord iz leta 1974 z osemnajstimi zaporednimi dnevi, ko je temperatura čez dan presegla 43 stopinj Celzija. Temperaturni rekordi so to poletje padali tudi v več evropskih mestih.
IAE: potrojiti obnovljive vire energije
Prizori rekordne vročine so svarilo, da je treba omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, če želimo preprečiti črne scenarije, so opozorili pri Mednarodni agenciji za energijo (IAE). Da bi dosegli cilj, bo potrebno po svetu korenito zmanjšati emicije CO2 do leta 2030, pri čemer bodo ključno vlogo imele tehnologije za proizvodnjo sončne in vetrne energije, poudarjajo v poročilu.
Zmogljivosti obnovljivih virov energije se globalno povečujejo, lani za 13 odstotkov, letos naj bi se kar za okoli tretjino. Vendar bi bi bilo potrebno za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca desetletja te zmolgjivosti potrojiti, ocenjujejo pri IAE.
Svet EU in evropski parlament sta marca letos dosegla začasni dogovor o povečanju deleža energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije v EU na 42,5 odstotka do leta 2030. O ambicioznejših ciljih so se dogovorili v sektorjih prometa, industrije, stavb ter daljinskega ogrevanja in hlajenja. Evropski parlamentarci so dogovor septembra potrdili, morajo ga še države članice.
Začasni dogovor o povečanju deleža energije iz obnovljivih virov je posledica evropskega projekta „Pripravljeni na 55“, ki je bil sprejet julija 2021 in predvideva zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Kje je Slovenija
Slovenija je še daleč od tega cilja. Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v končni bruto porabi energije pri nas delež obnovljivih virov energije (OVE) za lani ocenjen na 23 odstotkov. Za EU so zadnji dostopni podatki za leto 2021 in kažejo, da so v porabi energije obnovljivi viri predstavljali 21,8 odstotka.
Lani je bilo v Sloveniji proizvedene četrtino manj električne energije iz OVE kot v letu 2021, pravijo na okoljske ministrstvu. To je posledica predvsem slabih hidroloških razmer, iz hidroelektraren je prišlo 35 odstotkov manj elektrike kot leto poprej.
Glavnina električne energije OVE je namreč proizvedena v hidroelektrarnah, se pa povečuje delež iz sončnih elektrarn, pravijo na okoljskem ministrstvu, čeprav so številke še vedno zelo nizke. V letu 2022 je sončna energija imela 7,6-odstotni delež, vetrna pa 0,2-odstotnega, s čimer smo na repu EU.
Osnutek novega NEPN konec oktobra
Vlada za več zelene energije sprejema več ukrepov.
Med drugim je bil letos julija sprejet nov zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je eden izmed prvih in ključnih korakov k večanju deleža energije iz OVE, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. Cilj tega zakona je razširiti nabor možnih lokacij in rahlja pogoje za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn.
K večji proizvodnji zelene energije naj bi prispeval tudi novi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Ta med drugim predvideva podvojitev proizvodnje energije iz sončnih elektrarn. Celovit osnutek bo nared konec oktobra 2023.
Vrednost vseh ukrepov do leta 2030 je prvotni NEPN iz leta 2020 ocenjeval na 28 milijard evrov. Novi načrt bo oceno zvišal, pravijo na okoljskem ministrstvu, saj bo zaradi višjih energetskih in podnebnih ciljev vseboval dodatne ukrepe. Finančni izračun bo skupaj s prvim celovitim osnutkom politik in ukrepov posodobitve NEPN narejen še to jesen in bo podlaga za nadaljnje medresorsko usklajevanje.
Javna razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN in posvetovanje z javnostjo bo spomladi prihodnje leto, junija pa moramo posodobljeni NEPN poslati v Bruselj.
Od kod denar za novi NEPN? Ukrepi, ki bodo sofinancirani iz javnih sredstev, se bodo izvajali v skladu s sprejetim proračunom in v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev, poudarjajo na MOPE. Pri tem bo treba v čim večji možni meri koristiti evropske vire, predvsem evropska kohezijska sredstva, vključno s tistimi iz sklada za pravičen prehod, načrta za okrevanje in odpornost ter drugih programov in evropskih virov, kot so denimo prihodki od prodaje emisijskih kuponov. Na ministrstvu za okolje poudarjajo, da pri zelenem prehodu ne gre samo za javna sredstva, pač pa tudi za zasebne naložbe.
Stotine milijonov za OVE
Za dosego ambicioznejših ciljev glede OVE je na razpolago množica različnih virov. Omenimo le nekatere.
Vlada je lanskega septembra sprejela dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije, ki je celovit pregled vseh razpoložljivih ukrepov in spodbud. V okviru tega načrta bo do leta 2026 letno na voljo 200 milijonov evrov.
Poleg tega so za proizvodnjo energije iz OVE na razpolago tudi evropske investicijske spodbude:
– Evropska kohezijska politika 2021-2027: 114 milijonov evrov EU sredstev in še 70,4 milijonov evrov sredstev iz sklada za pravični prehod
– Načrt za okrevanje in odpornost in načrt RepowerEU: 71 milijonov evrov
– Švicarski mehanizem: okvirno 12 milijonov evrov
– Sklad za modernizacijo 2024-2030: okvirno 300 milijonov evrov
Vlada je junija tudi izdala novo uredbo o pospeševanju uvajanja in shranjevanja energije ter toplote iz obnovljivih virov. Do pomoči bodo upravičene naložbe v nove proizvodne naprave in za hranilnike. Denar se zagotavlja iz sredstev, ki jih upravlja center za podpore Borzen, na voljo bo 150 milijonov evrov. Objava javnega poziva Borzena je predvidena že to jesen.
V preglednici na spodnji spletni povezavi so aktualni in prihajajoči razpisi ministrstva za okolje, podnebje in energijo:
https://www.gov.si/novice/2023-02-23-aktualne-in-nacrtovane-financne-spodbude-ministrstva-za-okolje-podnebje-in-energijo/
Poleg navedenih so in bodo tudi še druge podpore, na primer iz Eko sklada.
Informacijska točka za vlagatelje
Septembra lani je bila vzpostavljena tudi kontaktna točka za spodbujanje rabe obnovljivih virov, ki usmerja vlagatelje, javne ali zasebne, pri postopkih pridobivanja dovoljenj in drugih aktov, ki so potrebni za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo ali obratovanje proizvodne naprave in njihovo priključitev na omrežje ter v postopkih programov podpore.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje