"Z vpisom ste se strinjali s čakalno dobo, ki presega dopustno mejo in lahko vpliva na možnosti in potek ortodontskega zdravljenja," je le eno od obvestil ortodontskih ambulant na portalu za naročanje eZdrav, kjer so objavljene čakalne dobe. Prvi možni termini so na voljo čez tri leta, pri večini izvajalcev pa morajo pacienti na prvi ortodontski pregled čakati do leta 2028, na Ravnah na Koroškem celo do leta 2029.
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na prvi ortodontski pregled čaka dobrih 33.000 ljudi. Povprečna čakalna doba z napotnico stopnje nujnosti “zelo hitro” je 262,9 dneva, s stopnjo nujnosti “hitro” dobra štiri leta, z napotnico stopnje nujnosti “redno” pa pacienti v povprečju čakajo dobrih pet let.
Kako dolgo se čaka na prvi pregled pri ortodontu, je še bolj jasno razvidno ob pogledu na portal za naročanje eZdrav. Prvi razpoložljivi termin z napotnico "redno" je denimo v Zdravstvenem domu Grosuplje 8. 12. 2028. Prav tako na termin pred letom 2028 pacienti ne morejo računati v zdravstvenih domovih v Postojni, Logatcu, Kranju ali Ribnici. Leto več se čaka v Zdravstvenem domu Ljubljana - Center, pa v Velenju in Litiji, prvi pregled pri ortodontu v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem pa je na voljo šele januarja 2029.
Eden od izvajalcev zaradi prezasedenosti terminov sploh ne sprejema pacientov z napotnico s stopnjo nujnosti "hitro".
Nekatere ortodontske ambulante starše oziroma paciente na portalu celo opozarjajo, da se z vpisom strinjajo s čakalno dobo, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo za prvi ortodontski pregled, kar pa lahko vpliva na možnosti in potek ortodontskega zdravljenja.
Na prvi pregled je do pred enim mesecem tri leta čakala tudi 11-letna hčerka bralke iz Ljubljane. "Pred tremi leti se je zobozdravnica odločila, da jo napoti k ortodontu, ker ve, kako dolge čakalne dobe so pri nas. Zdaj je bila na prvem pregledu, a bo na začetek obravnave čakala še dodatna tri leta. Razlog so znova dolge čakalne dobe pa tudi dejstvo, da še nima izraščenih vseh stalnih zob," je povedala.
A prav to je po mnenju ortodontov eden od razlogov za dolge čakalne dobe. Skoraj tretjino otrok zobozdravniki namreč k ortodontu napotijo prezgodaj, zgolj preventivno ali pa ker tako želijo starši. "Napotijo jih, ko še ni prepoznana potreba za ortodontsko zdravljenje in predvsem zato, da se uvrstijo v čakalno vrsto. K 90 aktivnim specialistom ortodontom otroke z napotnico napotuje okoli 270 timov šolskih zobozdravnikov in okoli 30 pedontologov, zato se pojavlja ozko grlo in z njim dolge čakalne dobe za prvi specialistični pregled," pojasnjuje predsednica Slovenskega ortodontskega društva dr. Sanda Lah Kravanja.
Razlog, zakaj starši zahtevajo napotnico tako zgodaj, je strah, da bi zamudili rok, ko mora biti opravljen prvi ortodontski pregled, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
"Ortodontsko zdravljenje je breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je pri zavarovani osebi prisotna takšna nepravilnost zob in čeljusti, da je ortodont z meritvami ugotovil vrednost EF-indeksa, ki je višja od 15 točk, pri čemer morajo biti te meritve opravljene do dopolnjenega 16. leta starosti zavarovane osebe," so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Naj bodo pozorni, koliko bo otrok star, ko bo (čez nekaj let) prišel na vrsto, na portalu za naročanje eZdrav ortodontske ambulante opozarjajo prav zaradi dolgih čakalnih dob. Če pacient izpolnjuje pogoje, ki jih določa ZZZS, se lahko sicer zdravi tudi v tujini. Po podatkih ZZZS največ pacientov, ki se za to odloči, najde ortodonta na Hrvaškem, število zdravljenj čez mejo pa se z vsakim letom veča. Če je bilo leta 2019 takih pacientov le 94, se je lani za zdravljenje v tujini odločilo skoraj 600 ljudi.
V Slovenskem ortodontskem društvu opažajo celo porast posredniških podjetij, ki za paciente uredijo vso potrebno dokumentacijo in jim najdejo zasebnega specialista v tujini, medtem pa sebi za posredovanje zaračunavajo provizijo. Stroške zdravljenja namreč ZZZS povrne le za posege, ki so bili opravljeni pri tujih zasebnikih, ne pa tudi pri slovenskih.
Slovenski pacient: Pri nas bi čakal pet let, na Hrvaškem do storitve v manj kot enem mesecu
Pred nekaj meseci je za N1 spregovoril tudi eden od slovenskih pacientov, ki je zaradi večletnih čakalnih dob za endodontsko zdravljenje izkoristil možnost, ki jo ponuja zakonodaja. Kot nam je povedal, bi moral v Sloveniji na prvi pregled za specialistično endodontsko zdravljenje zoba pod mikroskopom čakati pet let, ko glede na stanje zoba tega tako in tako ne bi bilo več mogoče rešiti.
Za možnost zdravljenja v tujini z naknadnim povračilom stroškov pa ni izvedel od svoje zobozdravnice, temveč mu je to, po že večmesečnem čakanju v vrsti za slovenskega endodonta, predstavila šele dežurna zobozdravnica, ki jo je po spletu okoliščin moral obiskati. Tudi sicer se bralcu zdi, da mnogi za to možnost niti ne vedo.
Kot je dejal, je med prvim klicem v zagrebško zobozdravstveno kliniko do končanega posega pretekel zgolj slab mesec. Stroške plačane storitve na Hrvaškem pa mu bo sedaj v nekaj tednih moral povrniti ZZZS. Kot nam je še povedal, je med nekajurnim obiskom zagrebške klinike srečal tudi veliko slovensko govorečih pacientov. Da so obiskov teh v kliniki vajeni, pa priča celo obrazec v slovenščini, ki ga ponudijo ob vpisu.
Pacientu stroške povrne v višini povprečne cene enake storitve v Sloveniji, "vendar največ, kot znašajo dejanski stroški. Če je cena storitve v Sloveniji višja, kot je zavarovanec plačal v tujini, se za povračilo upošteva znesek, kot je storitev stala v drugi državi članici Evropske unije."
A starši so bolj naklonjeni ortodontskemu zdravljenju doma, ne zato, ker bi ocenjevali, da je to čez mejo slabše, temveč ker predstavlja velik logistični zalogaj. "Kot mama bi si vsakič morala vzeti dopust, otrok pa bi v šoli manjkal ves dan. Tu so potem še stroški za gorivo itd.," je razložila bralka.
Zobozdravnica 11-letne deklice je sicer sama presodila, da jo je zaradi dolgih čakalnih dob k ortodontu pametno napotiti že zdaj, a po besedah Sande Lah Kravanja se večkrat zgodi, da na napotnici večkrat piše, da jo je zobozdravnik izdal, ker je tako želel eden od staršev. "To pa je nedopustno. Stiska nastane na obeh straneh čakalne vrste, tako pri starših, ki svojega otroka želijo vpisati in pripeljati na prvi specialistični pregled, kot tudi pri izvajalcih, ki se zaradi omejitev in že obstoječih čakalnih dob znajdemo pod vedno večjimi pritiski."
Po mnenju Lah Kravanja je glavni razlog za dolge čakalne dobe v ortodontiji, ki jih je dodatno povečala še epidemija covida-19, velik razkorak med potrebami, pravicami in željami prebivalstva ter številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo, ki jih plačuje ZZZS.
Kot eno od rešitev za dolge čakalne dobe ortodontska stroka izpostavlja, da bi morali v razumnem času prioritetno zdraviti težke paciente, k čemur pa bi občutno pripomogle čim bolj natančno izpolnjene napotnice, ki so odločilne za vstop v sistem.
Prav zato so ortodonti že leta 2019 predlagali, da bi napotnicam dodali nov kazalec ortodontskih nepravilnosti – EFO-indeks – ki bi omogočil lažjo triažo. Indeks bi pred izdajo napotnice določili šolski zobozdravniki, za katere je Zdravniška zbornica Slovenije novembra 2019 organizirala sklop predavanj, a jih je nato prekinila epidemija. Od januarja letos predavanja in delavnice znova potekajo.
Interes za specializacijo velik, problem je število programov
Po besedah Lah Kravanja je zanimanje mladih diplomantov dentalne medicine za specializacijo izjemno veliko. Za specializacijo čeljustne in zobne ortopedije se je po podatkih zdravniške zbornice v zadnjih desetih letih na 16 razpisanih mest prijavilo kar 96 zobozdravnikov.
"Trenutno imamo 12 specializantov, ki postopoma zaključujejo izobraževanje, po katerem naj bi vsaj tri leta delovali v javni mreži, če bodo na voljo programi, sicer bodo lahko delovali le samoplačniško," so zapisali na zbornici.
Že leta 2018 so ortodonti ministrstvo za zdravje in ZZZS pozvali, naj število programov povečata za 40. "A do danes se na tem področju ni veliko spremenilo," je povedala Lah Kravanja, saj je ministrstvo v zadnjih desetih letih po njenih besedah razpisalo le za 4,5 novega programa ortodontije.
To konkretno pomeni, da nastaja vedno večji razkorak med številom specialistov ortodontov, številom javnih programov in številom specialistov ortodontije, ki kot kadri niso vključeni v izvajanje javnih programov. Število teh, ki delajo v samoplačniških ordinacijah, je naraslo že na 16, pa čeprav je večina njih pripravljena izvajati javni program na osnovi koncesije. "S trditvami o dolgih čakalnih dobah se izvajalci strinjamo in jih priznavamo, ne moremo pa zanje prevzeti odgovornosti, saj so vsi priznani programi v celoti realizirani. Delo bi specialisti lahko začeli takoj, če bi za to imeli priložnost, vendar je bilo razpisov novih programov zelo malo," je jasna Lah Kravanja.
Na ministrstvu za zdravje medtem odgovarjajo, da bo predlog razpisa za 40 novih javnih ortodontskih programov obravnavan pri pripravi Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024.
Dodali so, da se ministrstvo na različne načine trudi, da bi omililo stisko na področju ortodontije. Pri tem so izpostavili 15. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. "Gre za ukrep, namenjen povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravi oziroma skrajševanju čakalnih dob."
Več 100 otrok čez noč brez ortodonta
Težava, s katero se spopadajo mnogi starši, pa so primeri, ko se ortodont upokoji ali pa iz zdravstvenega doma odide med zasebnike ali koncesionarje. Lani so denimo iz ljubljanskega zdravstvenega doma odšli kar trije ortodonti, starše pa je pričakalo obvestilo: "Ambulanta do nadaljnjega ne deluje, zato vam termina ne moremo dodeliti. Vodstvo zadevo ureja."
V društvu opozarjajo na nezadostno komunikacijo, težavo pa vidijo tudi v tem, da za tovrstne primere, ko čez noč ortodonta izgubi okoli 1.500 otrok, protokolov ni. "Ali bodo paciente obravnavali ali ne, je odvisno od dobre volje drugih ortodontskih ordinacij. Da ministrstvo za zdravje in ZZZS zagotovita nadomestnega ortodonta, pa traja tudi več kot pol leta," je pojasnila Lah Kravanja.
Predlog društva je, da bi ministrstvo v teh primerih zagotovilo začasnega prevzemnika programa, v primeru upokojitve ortodonta pa bi po njihovem mnenju ta moral o svojem odhodu obvestiti pristojne, da se lahko na njegov izpad pravočasno pripravijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje