Ministrstvo za zdravje po mnenju računskega sodišča ni bilo učinkovito pri obvladovanju dolgotrajnega bolniškega staleža v letu 2020. Kot ugotavlja v revizijskem poročilu, ministrstvo v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni izvedlo aktivnosti, ki bi pripomogle k celoviti obravnavi bolnikov in poškodovancev v procesu hitrega vračanja na delo. Od ministrstva med drugim zahteva predložitev odzivnega poročila, podalo pa mu je tudi priporočila za učinkovitejše obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža.
V resoluciji o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 sta bila zastavljena dva cilja, povezana z obvladovanjem dolgotrajnega bolniškega staleža. Prvi je bil namenjen zmanjšanju odsotnosti zaradi kostno-mišičnih obolenj, drugi pa bolj splošen, in sicer usmerjen v lažje vračanje zaposlenih na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Prav pri tem pa so po oceni računskega sodišča nastale večje težave.
Čeprav je ministrstvo leta 2020 zagotovilo zbiranje in analiziranje podatkov o zdravju in zdravstvenem varstvu, ti podatki in analize kažejo samo stanje z vidika bolniškega staleža, ne vsebujejo pa podatkov o dolgotrajni bolniški odsotnosti. Računsko sodišče ministrstvu očita, da ni zagotovilo poglobljenega spremljanja in obravnavanja problematike.
Pri reševanju problematike ministrstvo ni zagotovilo, da bi na ravni države razpolagali z vsemi ustreznimi podatki in analizami, s katerimi bi lahko ugotavljali najpogostejše vzroke za odsotnost in značilnosti dolgotrajno odsotnega posameznika. Prav tako ni zabeležen “vpliv višine in trajanja nadomestila plače za začasno zadržanost od dela na obseg dolgotrajnega bolniškega staleža”, piše v poročilu.
Ker niso izvajali analiz o obstoju in razlogih glede trajanja bolniškega staleža, ministrstvo po njihovem mnenju ni moglo izvesti aktivnosti, ki bi vplivale na krajšanje in manjšanje deleža dolgotrajnih bolniških staležev.
Na ministrstvu za zdravje so glede revizije dejali, da jo bodo podrobno preučili in da se zavedajo vseh izivov naslavljanja problematike absentizma tako v zdravstvenem kot v širšem družbenem pogledu, poroča STA. Poročilo so sprejeli kot konstruktivno argumentacijo pri naslavljanju teh izzivov.
Za STA so na ministrstvu tudi povedali, da so od začetka revizije računskega sodišča že izvedli nekaj aktivnosti za izboljšanje stanja na tem področju, nekaj ukrepov so zajeli tudi v interventnem zakonu.
Ključne za krajše odsotnosti bi bile usmeritve za zdravnike
H krajšanju dolgotrajnih odsotnosti bi po mnenju sodišča lahko pripomogle strokovne usmeritve, ki bi zdravnikom pomagale pri odločanju o primerni okvirni dolžini bolniškega staleža za posamezno diagnozo. To bi bila med drugim podlaga za zahtevo po utemeljitvi morebitnih večjih odstopanj v dolžini. S temi usmeritvami bi si lahko pomagali tudi delodajalci, saj bi lažje načrtovali predvideno odsotnost.
“Ministrstvo ni izvajalo aktivnosti v tej smeri, prav tako pa tudi ni načrtovalo ukrepov, ki bi delodajalcem omogočili pravočasno seznanjanje s predvidenim trajanjem bolniške odsotnosti zaposlenega, morebitnim predvidenim skrajšanim delovnim časom in možnimi prilagoditvami delovnega procesa zdravstvenemu stanju zaposlenega po njegovi vrnitvi na delo, kar bi lahko olajšalo težave, ki jih dolgotrajne bolniške odsotnosti povzročajo delodajalcem,” so zapisali v poročilu.
Menijo, da so navodila med začasno odsotnostjo z dela premalo “določna, nejasna ter podana le ustno”. S tem nastajajo spori o tem, katere dejavnosti med odsotnostjo posameznik lahko opravlja in katerih ne.
Med večjimi težavami so tudi pravne podlage. Med izvajanjem resolucije namreč niso implementirali pravnih podlag za oblikovanje jasnih in ustreznih navodil za zdravnike, prav tako niso zagotovili pravnih podlag za sankcioniranje kršitev. Menijo, da bi se prav s tem zmanjšalo tveganje za zlorabe.
Težavo bi lahko reševali tudi z določitvijo časovnega intervala, po preteku katerega bi zdravnik opravil presojo, ali pričakujejo izboljšanje zdravstvenega stanja ali je bolj smotrna napotitev na invalidsko komisijo. To posledično pomeni, da je odločanje v celoti prepuščeno zdravnikom.
Težave so zaznali tudi pri rehabilitaciji, saj so zavarovanci do rehabilitacije upravičeni šele po pridobitvi statusa osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo in ne v času bolezni.
Mnenje računskega sodišča: ministrstvo ni učinkovito
Prav zaradi razlogov, opisanih v reviziji, računsko sodišče ocenjuje, da ministrstvo za zdravje ni izvedlo aktivnosti, ki bi pripomogle k celoviti obravnavi bolnikov in poškodovancev v procesu hitrega vračanja na delo, kar bi lahko pozitivno vplivalo na trajanje bolniškega staleža.
Od ministrstva zahteva predložitev odzivnega poročila, podalo pa mu je tudi priporočila za učinkovitejše obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje