Na vladi so si enotni, da bi do leta 2026 vzpostavili shemo, ki bi letno zagotovila več tisoč javnih najemnih stanovanj. A o tem, kako bi to financirali, so mnenja še vedno deljena.
Po raziskavi, v kateri je sodelovala večina slovenskih občin in ki jo je v drugi polovici aprila izvedel stanovanjski sklad, je slika dokaj jasna: občine v tem danem trenutku potrebujejo 15.041 dodatnih stanovanj. Od tega 10.819 javnih najemnih, 1.882 prav tako najemnih, a za potrebe službenih stanovanj in tržnih oddaj, potrebujejo tudi 1.655 oskrbovanih stanovanj in še 685 drugih bivalnih enot. Od tega bodo lahko letos in prihodnje leto “spravile pod streho” 551 stanovanj.
Da je vlada med svoje prednostne naloge postavila tudi stanovanjsko politiko, na stanovanjskem skladu pozdravljajo. Pričakovanja so se sicer že nekoliko znižala, od prvotno načrtovanih 3.000 stanovanj letno, naj bi jih bilo za zdaj od leta 2026 dalje 2.000 leto, do leta 2026 pa 5.000.
Primerjava kaže, da to upoštevaje dosedanje razmere niti ni tako malo. Stanovanjski sklad je od leta 2018 do vključno leta 2022 v okviru lastnih investicij, nakupov ter programov sofinanciranja in kreditiranja skupaj zagotovil 1.535 novih javnih najemnih stanovanj. V naslednjih dveh letih pa jih bo lahko ob upoštevanju razpoložljivih in zagotovljenih finančnih virov (lastna sredstva, zadolževanje in denar iz načrta za odpornost in okrevanje) še 1.129 (javnih najemnih stanovanj, ki bodo v lasti stanovanjskega sklada), skupaj z upravičenci po programih pa 1.480 novih javnih najemnih stanovanj.
Vlada in koalicija sta se že zavezali, da bosta za gradnjo novih stanovanj zagotovili vsaj sto milijonov letno. Stanovanjski sklad naj bi denar uporabljal za lastno gradnjo, glavnino pa namenjal sofinanciranju gradnje v občinah. Temelj javnega stanovanjskega sistema morajo po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, predstavljati ravno javna sredstva, ki pa jih drugi viri lahko dopolnjujejo. A koliko dodatnega denarja bo morala zagotoviti vlada, da se bo lahko od leta 2026 začelo gradilo 2.000 novih stanovanj letno?
Povprečna investicijska vrednost stanovanjske enote stanovanjskega sklada znaša 145.000 evrov z DDV, kar čez palec pomeni, da bi država letno potrebovala približno 290 milijonov evrov. Ob upoštevanju, da je sto milijonov že zagotovljenih s sistemskim financiranjem, jih bo treba najti še 190. Ta izračun velja za 2.000 stanovanj letno, če bi jih gradili 3.000 na leto, bi država morala zagotoviti več, in sicer dodatnih 335.000 evrov.
In če minister Maljevac na eni vztraja pri tem, da se morajo nova najemna stanovanja graditi pretežno z javnimi viri, ministrstvo za finance, kot je finančni minister Klemen Boštjančič dejal tudi v intervjuju za N1, vidi tudi druge možnosti.
"Do zdaj smo poznali sistem gradnje prek republiškega in občinskih stanovanjskih skladov, ki so financirani pretežno iz proračuna. Trenutno imajo odprte nekatere projekte, a ker so relativno zadolženi, se ne morejo dodatno zadolževati, zato smo zagotovili denar, da bodo projekte zaključili. Model, ki ga pripravljamo in sledi dunajskemu, pa ne predvideva financiranja samo iz proračuna," je v intervjuju za N1 povedal minister za finance.
Kot področje razhajanj se med drugim kaže vstop dragega zasebnega denarja v javni stanovanjski sistem, med katerimi so predvsem pokojninski skladi, zavarovalnice in izdaja ljudskih obveznic. Ministrstvo za solidarno prihodnost vidi izdajo obveznic in oblikovanje drugih mehanizmov financiranja kot pomemben, predvsem pa dodaten vir za gradnjo neprofitnih stanovanj.
"Mednarodne primerjave, študije in tudi priporočila mednarodnih organizacij, kot je OECD, kažejo, da mora temelj javnega stanovanjskega sistema predstavljati sistemsko javno financiranje, ki ga lahko drugi viri dopolnjujejo. Zato je treba začeti razpravo in vzpostavljanje sistema pri temelju (javni sistemski vir), nato pa ga dograjevati z dodatnimi možnostmi. Med njimi se kot pomembni kažejo finančni viri na ravni EU (na primer InvestEU), kjer se kaže tudi možnost, da bo EU krepila svoje delovanje na področju stanovanjske politike," pravijo na ministrstvu Simona Maljevca.
Na drugi strani je finančno ministrstvo, kjer minister Boštjančič verjame, da so na trgu investitorji, ki niso špekulativni in so zadovoljni z nekim omejenim donosom. Kot je nedavno dejal za N1, je gradnja z javno-zasebnim partnerstvom lahko tudi učinkovitejša kot gradnja z javnim denarjem, saj zasebni partner prispeva k bolj optimalni, cenejši gradnji. "Potrebe so tako velike, da je prav, da pospešimo gradnjo tako prek stanovanjskih skladov kot tudi prek posebnih družb. To bo nekakšen drugi steber, ki se bo izvajal v okviru Slovenskega državnega holdinga (SDH), ni pa še jasno, ali bo ta podeljeval garancije investitorjem ali bodo ustanavljali skupna projektna podjetja," je še dodal.
Finančno ministrstvo svoja stališča utemeljuje tudi z vidika razbremenitve proračunskega financiranja. "S prenehanjem delovanja DUTB so njegove nepremičnine, med katerimi so nekatere ustrezne tudi za stanovanjsko gradnjo, prešle na SDH, ki je hkrati upravljalec družb v državni lasti in ima v portfelju dostop do znanja in dodatnih nepremičnin. SDH ima tako potencial uporabe nepremičnin DUTB, h katerim se lahko dodajo tudi ustrezne nepremičnine družb v državni lasti, in sicer z oblikovanjem posebne namenske družbe za gradnjo javnih najemnih stanovanj, katere financiranje se lahko zagotovi z aktivacijo zasebnega kapitala z dolgoročno omejenim in varnim donosom (predvsem pokojninski skladi, zavarovalnice in obveznice)," so prepričani še danes.
Kot dodajajo, naj bi zdrav zasebni kapital ugodno vplival na dinamiko gradnje javnih najemnih stanovanj, takšna gradnja pa bi bila še vedno pod okriljem SDH in nadzorom računskega sodišča.
Ministrstvi pa nimata na voljo zgolj institucionalnih vlagateljev in neposrednih proračunskih sredstev. Kot vir financiranja stanovanjske politike se med drugim kažejo občine, ki lahko financirajo občinske sklade iz prihodkov za nepremičnine, odločitev o posrednih proračunskih sredstvih, ki jih bodo občine namenile takšnim investicijam, pa je njihova odločitev. Ministrstvo za finance pri tem še dodaja, da sta bili v letu 2021 za okrepitev dejavnosti znižana tudi zahteva osnovnega namenskega premoženja občinskega sklada z deset na 2,5 milijona evrov in povečana možnost zadolževanje stanovanjskih skladov na do petdeset odstotkov namenskega premoženja.
Obenem so na voljo evropska sredstva, ki jih ministrstvo za solidarno prihodnost že uporablja v projektih, ki tečejo do leta 2026. Ministrstvo želi, da bi se gradnja financirala tudi z najemninami, kot vir pa se omenja še davek na nepremičnine. Tudi zato ministrstvo Simona Maljevca ohranja pri življenju tudi idejo davka na prazna stanovanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
