Državno odvetništvo je prejšnji teden vložilo prvo tožbo, s katero naj bi na zahtevo MNZ od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda. Proti komu je bila tožba vložena, nam niso želeli razkriti, verjetno pa gre za najbolj prepoznavnega petkovega protestnika Jašo Jenulla, ki gre vladajočim močno v nos.
Državno odvetništvo je začelo uresničevati zahteve notranjega ministra Aleša Hojsa o vložitvi tožb zoper protestnike, ki jih je policija določila kot organizatorje neprijavljenih shodov. Kot so nam potrdili, so namreč “doslej v zvezi z izterjavo stroškov policije zaradi varovanja neprijavljenih shodov vložili eno tožbo”.
Koga je ta doletela in koliko želijo od domnevnega organizatorja shoda izterjati, nam “zaradi varovanja interesov postopka” na državnem odvetništvu niso želeli razkriti. Glede na to, da je policija kot organizatorja daleč največ protestov doslej prepoznala petkovega protestnika Jašo Jenulla, pa je mogoče sklepati, da je prva tožba vložena zoper njega. Menda pa naj bi, ker petkovi protesti kolesarjev policiji praviloma ne povzročajo večjih stroškov, od njega za začetek terjali “le” nekaj tisoč evrov.
Kot nam je dejal Jenull, kakšnega obvestila o tožbi še ni dobil. Ravnanje MNZ je ocenil kot poskus preprečevanja spontanih protestov in zlorabo državnega odvetništva. “MNZ krši z ustavo zagotovljeno svobodo zbiranja in izražanja mnenj. Vendar nas to ne bo ustavilo. Vidimo se na protestih v petek,” je protestnikom sporočil Jenull.
Kdo je še na seznamu MNZ
Kot smo že poročali, naj bi bili med protestniki, od katerih želi MNZ izterjati denar, tako nekateri petkovi kolesarji kot zanikovalci koronavirusa s sredinih ljubljanskih protestov, pa tudi osebe, v katerih je policija prepoznala organizatorje shodov drugod po državi. Po načrtih MNZ naj bi tožba poleg Jenulla doletela tudi Tjašo Prošek, ki je bila lani spomladi med bolj izpostavljenimi petkovimi protestniki. Med zanikovalci koronavirusa naj bi policija kot organizatorje protestov prepoznala Ladislava Troho pa Esmeraldo Vidmar … Menda zaradi shoda v Mariboru naj bi tožba za povračilo škode policistom grozila tudi nekdanjemu šefu mariborskih Viol Romanu Križnjaku.
Predstavniki notranjega ministrstva so sicer v zadnjih tednih izpostavljali, da je imela policija z varovanjem shodov v zadnjem letu in pol več kot milijon evrov stroškov. Po naših informacijah naj bi bila skupna vsota, ki jo v dosedanjih zahtevah od domnevnih organizatorjev shodov terja MNZ (teh zahtev naj bi bilo nekaj več kot 30), za zdaj precej nižja – nekaj manj kot 200 tisočakov. Kar pa lahko nakazuje, da bo notranje ministrstvo na državno odvetništvo poslalo še nove zahteve za vložitev tožb zoper domnevne organizatorje protestov.
Solzivec naj bi policija protestnikom “podarila”
Po podatkih, ki jih je od policije pridobil časnik Dnevnik, je to največ stal Upor ljudstva 29. septembra letos, ko so se protestniki sprehodili do ljubljanske severne obvoznice ter bili tam deležni solzivca in obsežne prhe iz vodnega topa. Stroške tega shoda je policija ocenila na 77.927 evrov. Sledi “protest vseh protestov” 27. oktobra, ki je policijo po njenih izračunih stal 68.000 evrov. Na tretje mesto pa se je z 61.416 evrov stroškov uvrstil protest 5. oktobra, ko se je središče prestolnice kopalo v oblaku solzivca in je policija pridržala reparja Zlatana Čordića – Zlatka. Po poročanju Dnevnika je policija navedla, da te številke vsebujejo stroške njenih kadrovskih in materialnih virov, ki so nujno potrebni za zagotavljanje javnega reda in miru, vanje pa ni vključila uporabe prisilnih sredstev in nadure policistov. Solzivec naj bi torej policija protestnikom “podarila”.
Kot smo poročali, pa imajo državni odvetniki pri pisanju tožb vrsto dilem in težav. Generalni državni odvetnik Jurij Groznik je tako na skupni seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve in za pravosodje v začetku oktobra izpostavil odsotnost konkretnih dokazov, ki bi jih potrebovali za uresničitev zahtev MNZ: od tega, kdo so bili organizatorji shodov, do izračunov, kolikšno škodo je dejansko utrpela policija. Na državnem odvetništvu naj bi torej po besedah naših virov prevladovalo prepričanje, da zadeve niso zrele za tožbe, vendar pa minister Hojs vztraja, da je treba te izpeljati. Zakon o odvetništvu sicer določa, da lahko v primeru, če državni odvetnik in zastopani subjekt (torej v konkretnem primeru MNZ) ne dosežeta soglasja, državni odvetnik poda ugovor. A bi z njim očitno težko uspel, saj “lahko zastopani subjekt nemudoma zahteva obrazloženo mnenje vlade, na katero je državni odvetnik vezan”.
V Pravni mreži za varstvo demokracije v ravnanju MNZ prepoznavajo zastraševanje protestnikov. Po njihovih navedbah pri protivladnih protestih ni šlo za organizirane javne shode. Osebe, ki jih je kot organizatorje prepoznala policija, namreč ne ustrezajo definiciji v zakonu o javnih zbiranjih. Po njej je organizator “fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom”. Nič od omenjenega pa za Jenulla ne velja. Tisti, ki na shodu skrbi za program in ljudi nagovarja k udeležbi, je po navedbah Pravne mreže za varstvo demokracije lahko le pobudnik in ne organizator shoda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje