Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je s posvetom na Brdu pri Kranju začel iskati rešitve za vzdržno financiranje zdravstvenega sistema. Najzanimivejši pa je bil njegov izbor predavateljev. Med njimi ni bilo nikogar iz javnih zdravstvenih institucij, bilo pa je več predstavnikov komercialnih zavarovalnic.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na Brdu pri Kranju organiziral posvet, kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost financiranja zdravstvenega sistema. “Namen srečanja je bil, da se na zadnji šolski dan in pred poletjem soočimo z realnostjo, ki je boleča in prinaša toliko izzivov, da jih moramo obravnavati vsi skupaj,” je pojasnil.
“To ni posvet o javnem zdravstvu”
Nekatere pa je zmotil seznam nastopajočih predavateljev. Med njimi na primer ni bilo predstavnikov zdravstvene blagajne, ki skrbi za večino denarja, v Sloveniji porabljen za zdravstvo. Bili so sicer povabljeni, da pridejo in se oglasijo med razpravo, ki jo je moderiral Peter Frankl iz medija Finance, vendar tega niso storili.
Na odsotnost predstavnikov zdravstvene blagajne je na posvetu opozorila predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. “To obžalujem, a to je odločitev organizatorja,” je dejala, “verjetno za to obstajajo razlogi.”
“To očitno ni bil posvet o javnem zdravstvu. Žalostno, a resnično,” pa je za N1 komentiral Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pod okriljem premierja Roberta Goloba. Brecelj, ki ga na posvetu ni bilo, je pred več kot enim tednom ministra pozval k odstopu. Minister je poziv zavrnil, Golob pa tega še ni komentiral.
Dva predstavnika zavarovalnic
Na današnjem posvetu med predavatelji ni bilo niti predstavnikov katere druge javne zdravstvene institucije. Bila pa sta dva predstavnika komercialnih zavarovalnic, kar je posebej zanimivo zato, ker želi koalicija z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja te zavarovalnice izločiti iz sistema javnega financiranja zdravstva.
“To se nam zdi dobro, saj je treba slišati vsa stališča,” je komentirala ena od predavateljic, direktorica slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger.
V svoji predstavitvi je bila kritična do obsega košarice pravic, ki so financirane iz zdravstvene blagajne. “Univerzalna obljuba ob omejenih virih povzroča nedostopnost,” je pojasnila.
Tudi minister je nedavno v intervju za STA napovedal “posodobitev košarice”, vendar je danes Lidija Jerkič jasno povedala, da sindikati krčenju košarice nasprotujejo.
“Nisem za rešitve, da se dela več in plačuje več, pravice pa bi bile manjše,” je dejala sindikalistka, “proti smo z razlogom. Ker kadar se takšne stvari uveljavijo, se vrnejo kot bumerang.”
Drugi predstavnik komercialnih zavarovalnic med predavatelji je bil Ivan Gracar iz zavarovalnice Generali, ki je dolgoletni znanec Bešiča Loredana. V letu 2016 je bil namreč sedanji minister zastopnik podjetja Ambulanta Zdravje, ki je bilo v lasti zavarovalnice Adriatic Slovenica, ta pa se je pozneje pripojila h Generaliju.
Po neuradnih informacijah sta bila Gracar in Bešič Loredan v stikih tudi v zadnjem letu in pol, potem ko se je Bešič Loredan odločil, da se bo potegoval za ministrsko mesto in tudi, ko je že bil minister.
Minister: Vsak od nas mora pozabiti na ego in položaj
“Po covidu, ko se je stanje poslabšalo, smo soočeni z novo realnostjo, ki je v Sloveniji še težja kot v drugih državah, saj smo v prejšnjih 15 letih naredili premalo. Če se bodo škarje še odpirale, se bodo zlomile, zato smo nekako brcnjeni, da v naslednjih dveh letih ukrepamo,” je razpravo na koncu povzel Bešič Loredan.
Po njegovem je zato treba zložiti “novo nacionalno zgodbo zdravstvenega sistema”. Trenutno imajo vsi, ne samo politiki, priložnost in odgovornost, da to storijo. “Vsak od nas mora malo pozabiti na svoj ego in svoj položaj,” je dodal.
Več predavateljev je danes opozorilo, da se slovenski sistem financiranja zdravstva ni pripravljen na naraščanje stroškov, ki bo posledica daljše življenjske dobe in drugih dejavnikov.
Najbolj grozeče projekcije je predstavil Matija Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Skoraj enako analizo, ki jo je naredil skupaj s sodelavcem Borisom Majcnom, je sicer predstavil pred nekaj meseci, saj sta jo sprva izdelala za slovensko zavarovalniško združenje. Takrat sta pri projekcijah izhajala iz podatkov komercialnih zavarovalnic, za potrebe današnjega posveta pa sta vključila še podatke javnih institucij.
Na naraščanje izdatkov je opozorila tudi direktorica vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš, ki pa je ob tem predstavila nekatere podatke, po katerih slovenski sistem financiranja zdravstva izstopa.
Med drugim je poudarila, da so se javni izdatki za zdravstvo v Sloveniji v tem stoletju povečali precej manj od povprečja Evropske unije. Kljub temu je pri nas relativno zelo malo neposrednih plačil za zdravstvene storitve iz žepa, vendar je Bednaš izpostavila, da se to spreminja. Predvsem bogatejši za zdravstvo iz žepa plačujejo vedno več, to pa vodi v neenakost. Največ nezadovoljenih zdravstvenih potreb imajo namreč revni, ki si plačil iz žepa ne morejo privoščiti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje