Kolegij predsednice državnega zbora je soglasno podprl finančna načrta parlamenta za prihodnji dve leti, ki političnim strankam prinašata skoraj še enkrat toliko sredstev, kot so jih prejemale doslej.
Kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je soglasno in brez razprave potrdil predlagane spremembe finančnega načrta državnega zbora za prihodnje leto in finančni načrt za leto 2025. Dokumenta so sicer že pred tem za zaprtimi vrati uskladili vodje poslanskih skupin.
Za prihodnje leto je za izvajanje pristojnosti in delovanje državnega zbora predvidenih dobrih 36 milijonov evrov, kar je skoraj 4 milijone več, kot ima zagotovljenega denarja letos, oziroma dobrih 3,5 milijona več, kot je določeno v proračunu za prihodnje leto. Znesek za leto 2025 je še nekoliko višji, in sicer slabih 38,7 milijona evrov.
Glavni del povišanja prinaša načrtovani dvig vsote denarja političnim strankam. Te bodo letos iz proračunske postavke državnega zbora prejele dobrih 2,5 milijona evrov, od prihodnjega leta pa naj bi jim letno namenili nekaj več kot pet milijonov evrov. Pravico do sredstev iz državnega proračuna imajo tiste stranke, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah dobile najmanj en odstotek glasov volilcev, končna višina pa je odvisna od števila glasov, ki jih je zbrala posamezna stranka.
Kot razlog za povečanje sredstev za sofinanciranje političnih strank je v danes potrjenih dokumentih navedeno, da se ta sredstva od leta 2014 niso povečala. Izračunali so tudi, da bo dobrih pet milijonov evrov pomenilo 0,0085 odstotka bruto družbenega proizvoda in torej ne bo doseglo 0,017 odstotka BDP (10.028.130 evrov), kolikor bi lahko največ porabili za financiranje političnih strank.
Po danes sprejetih načrtih bodo politične stranke od prihodnjega leta prejemale skoraj še enkrat več denarja, kot so ga zadnja leta. Gibanje Svoboda bo tako letno dobivalo slabih 1,9 milijona evrov, SDS dober milijon evrov, sledita Nova Slovenija s slabimi 358.000 evri in SD s sedmimi tisočaki manj. Najmanjši parlamentarni stranki Levici se obeta 264 tisoč evrov …
Še pred današnjim odločanjem na kolegiju pa so se oglasili v Inštitutu 8. marec. Poudarili so, da je proračunsko financiranje strank sicer pomembno za delovanje demokratičnega sistema, hkrati pa izrazili začudenje, da se takšne odločitve sprejemajo brez seznanjenosti javnosti. V tem so prepoznali celo sprejemanje odločitve na nedemokratičen način.
"Predvidevamo, da so se stranke opozicije in koalicije za zaprtimi vrati uskladile in da bo danes sklep o povečanju proračunskih sredstev za stranke izglasovan. Ne vemo pa, kako bodo poslanci in poslanke glasovali naslednji teden, ko bo na vrsti vprašanje, ali se zagotovi denar, da bodo že v naslednjem šolskem letu vsi otroci, ki živijo pod pragom tveganja revščine, prejemali topel obrok," so zapisali v Inštitutu 8. marec. Vse politične stranke so vprašali: "Če imate zase, boste imeli tudi za otroke iz revnih družin?"
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje