Zaupanje Slovencev v cepljenje se je med epidemijo močno zmanjšalo, samo polovica Slovencev meni, da so cepiva proti covidu varna. Zakaj je do tega prišlo in kako povrniti zaupanje? O tem so se slovenski strokovnjaki pogovarjali s direktorico ECDC Andreo Ammon.
Ob obisku direktorice Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) Andree Ammon v Sloveniji so posebno pozornost namenili nezaupanju v cepiva.
Med epidemijo covida-19 se je zaupanje v cepljenje znižalo po vseh državah Evropske unije, a se je v večini držav v lanskem letu vrnilo na raven izpred epidemije. V Sloveniji pa se je zaupanje poslabšalo: leta 2018 je bila Slovenija na 11. mestu glede na zaupanje v cepljenje, lansko leto pa 23. mestu, je raziskavo Evropske komisije povzela nacionalna koordinatorica za cepljenje Marta Grgič Vitek.
Najnižje je zaupanje v cepiva proti covidu. Samo polovica Slovencev meni, da so ta varna. V njihovo varnost pa med tem verjame 70 odstotkov Avstrijcev ter 80 odstotkov Italijanov in Nemcev. To se odraža tudi na precepljenosti, saj je ta med odraslimi precej nižja.
Direktorica Andree Ammon vidi več faktorjev za pomanjkanje zaupanja: lahko gre za splošno nezaupanje cepivom, prepričanje, da ta niso nujna, ali nedostopnost cepiv. “V zadnjih letih smo videli, kako se pomanjkanje zaupanja v cepljenje vpliva na uspešnost programov cepljenja. Treba je poudariti, da je to še vedno eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje javnega zdravja,” je povedala Ammon.
Poudarila je, da je treba preiti te ovire. Ljudi je treba spomniti na pomembnost cepljenja. Ustvariti je treba priložnosti, kjer lahko ljudje postavijo vprašanja, in naslavljati napačne informacije. Cepiva pa morajo postati dostopna. Pri tem pomembno vlogo igrajo tako znanstveni kot odločevalci in tudi mediji, je dodala Ammon.
K povečanju zaupanja bi lahko pripomogla tudi nova platforma, ki jo vzpostavljata ECDC in Evropska agencija za zdravila (EMA). Agenciji bosta izvajali neodvisne študije o varnostni cepiv, dostopne pa bodo tudi informacije o delovanju cepiv.
Fafangel stavi tudi na mlade zdravnike, ki bolje razumejo tehnologijo
Predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel pa je poudaril, da je v obdobju tranzicije, ko se epidemija globalno končuje, treba odpravljati posledice. Izpostavil je, da se delo še nadaljuje, a poteka v ozadju. Osredotočajo se predvsem na sisteme spremljanja okužb, povečevanje odpornosti družbe proti pandemijam, zmanjšanje možnosti preskoka bolezni iz živali na ljudi, prilagoditev zgradb in boju proti dezinformacijam.
Na vprašanje, kaj je vplivalo na padec zaupanja med Slovenci in ali je bila to tudi politična komunikacija, je Fafangel odgovoril, da je zaupanje tesno prepleteno z zaupanjem v odločevalce in inštitucije. “Odločitve so se sprejemale v zelo težkih trenutkih,” je rekel. Meni, da se je v nekem trenutku pri promociji cepljenja preveč pozornosti namenilo temu, kaj zmorejo cepiva. “Naučili smo se, tudi na ravni ECDC, da je treba biti zelo previden in podkrepljen s podatki. Ljudje za nazaj pogledajo, kaj jim je bilo rečeno in kako so se takrat odločili,” je dodal.
Največji padec precepljenosti zaznavajo med populacijo, staro od 30 do 40 let. “Ta populacija je občutljiva in ima druge načine za pridobivanje informacij,” je rekel. Dodal je, da gre za starše z majhnimi otroki, tudi zato pa jim je treba sedaj nameniti posebno pozornost. Pri tem je predstojnik Centra za nalezljive bolezni izpostavil tudi vlogo mladih zdravstvenikov in študentov medicine, ki so aktivni in uspešni ter v nasprotju s starejšo generacijo poznajo nova orodja. “Zdravstvo rabi kapacitete in čas, da se temu posveti. Tega ni. Pogovor z zdravnikom ali medicinsko sestro je izjemno pomemben. Na tem je treba graditi,” je rekel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje