Z območij, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, zdaj prebivalci poročajo še o nadležnih komarjih, ki domačine in prostovoljce, ki hitijo odpravljati posledice, neumorno pikajo tudi čez dan. Kako velike populacije lahko pričakujemo in koliko časa bodo vztrajale? Lahko pričakujemo posebne ukrepe za zatiranje komarjev in kaj bo sledilo, če bodo strokovnjaki ugotovili, da niso le nadležni, temveč prenašajo tudi bolezni?
Običajno je, da poplavam v spomladanskih in poletnih mesecih sledi še povečano število odraslih komarjev. In prav nič drugače ni tokrat, pravi dr. Katja Adam z Univerze na Primorskem, sicer vodilna raziskovalka komarjev pri nas. “Velika količina stoječe vode in ustrezne temperature so povod za ta porast.”
Komarji namreč za svoj razvoj potrebujejo vodo, “saj njihove ličinke in bube, dve od štirih razvojnih stopenj, živijo v vodi”. Dr. Adam pojasnjuje, da samice komarjev jajčeca odlagajo na več načinov, nekatere jih odlagajo direktno na vodno gladino. “Če po poplavah ostane stoječa voda, na primer na delih vodotokov, kjer voda še stoji, v raznih smeteh, kot so različni gospodinjski aparati, lahko pričakujemo, da bodo na te vodne površine samice komarjev odlagale svoja jajčeca, iz njih se bodo izlegle ličinke, bube in nato odrasli komarji.”
Žiga Živulovič jr./BOBO
Druge vrste, pravi, jajčeca odlagajo tik nad rob vodne gladine, iz teh jajčec pa se ličinke izležejo šele, ko jih preplavi voda. “To je značilnost invazivnih vrst, tigrastega, korejskega in japonskega komarja, pa tudi nekaterih domorodnih vrst. Jajčeca lahko odlagajo v manjše posode z vodo ali pa na vlažno zemljo vzdolž rek in jezer,” razlaga. Kar v konkretnem primeru pomeni, da se bodo, če so samice komarjev teh vrst jajčeca odlagale že pred deževjem, zdaj iz njih izlegle ličinke.
“Te vrste so aktivne podnevi, ko je aktiven tudi človek. Ker v tem času leta po navadi dosežejo vrh v številčnosti, predvidevam, da ljudi nadlegujejo predvsem invazivni komarji. Ker pa se prebivalci zaradi sanacije škode veliko več zadržujejo zunaj tudi čez dan, je število srečanj z dnevno aktivnimi vrstami povečano,” razlaga Adam.
Ob tem, dodaja, poznamo še komarje poplavnih ravnic rek in jezer. Samice teh vrst po besedah Katje Adam jajčeca odložijo na zemljo ob reke in jezera, ko se vodostaj dvigne in jajčeca preplavi, se lahko razvijejo ličinke, nato bube in na koncu odrasli osebki. “To se zgodi večinoma ob obilnih padavinah spomladi, čemur z zamikom sledi povečano pojavljanje takih vrst. Lahko pa se to zgodi tudi poleti, ob poplavah, kar se je zgodilo sedaj.”
“Če bodo izbruhnile bolezni, ki jih posredno prenašajo komarji, bo sledila dezinsekcija”
Trenutne razmere so po besedah naše sogovornice zelo ugodne za razvoj komarjev, a kako velike populacije lahko pričakujemo v naslednjih tednih, je zelo težko napovedati, saj bo na to vplivalo veliko dejavnikov.
“Od odvoza smeti, v katerih se nabira voda, do sanacije vodotokov in črpanja vode iz mest, kjer voda stoji. Naj omenim še to, da je avgusta po navadi vrh številčnosti invazivnih vrst komarjev, kar bo trajalo še en mesec. Konec septembra se začne to število manjšati.”
Po njenih besedah trenutno ni predvidenih posebnih ukrepov za zajezitev teh pikajočih nadlog, bodo pa strokovnjaki, tako kot to počnejo redno v okviru raziskav, tudi v bližini poplavljenih območij v prihodnjih dneh izvajali popise. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo vse ujete komarje tudi testirajo, ali prenašajo viruse ali druge povzročitelje bolezni, “tako da razpolagamo z aktualnimi podatki”, pravi Adam.
“Dokler so komarji samo nadležni in ne prenašajo povzročiteljev bolezni, se ne bodo zatirali z nobenim sredstvom. Če pa bo izbruhnila katerakoli bolezen, ki jo posredno prenašajo komarji, bo sledila dezinsekcija,” pojasni sogovornica.
Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni je sicer že junija opozarjal, da porast temperatur, vse pogostejši vročinski valovi in poplave v Evropi ustvarjajo pogoje za geografsko širitev invazivnih vrst komarjev, ki prenašajo viruse, bolezni, ki so bile nekdaj omejene na južnejše toplejše predele, pa se zdaj širijo proti severu in zahodu celine.
PROFIMEDIA
V letu 2022 je bilo v državah EU in EGP potrjenih 1.133 primerov okužb z virusom Zahodnega Nila in 92 smrti. Daleč največ lokalnih okužb so imeli v Italiji, nekaj okužb pa tudi v preostalih treh slovenskih sosedah. Preteklo leto je še posebej izstopalo glede lokalnih primerov okužb z virusom denge. Leta 2022 so namreč našteli 71 takšnih primerov, kar je enako skupnemu številu lokalnih okužb med letoma 2010 in 2021.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje