Gripa in drugi izginuli virusi: Lahko po letu in pol izolacije zbolimo huje?

Slovenija 14. Okt 202114:54 > 14:54 0 komentarjev
prebolevnik bolan
Profimedia

Vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov populacije, pri otrocih je ta delež lahko še višji. Lani pa smo, tako pri nas kot povsod po svetu, zabeležili le nekaj posameznih primerov, saj so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb koronavirusa učinkovito zajezili tudi gripo. Nas lahko zato, ker se lani nismo prekužili, gripa letos zadene huje? Podobno se je namreč zgodilo med otroki, ki letos veliko bolj množično zbolevajo za virusom RSV, zato so polni tudi pediatrični oddelki bolnišnic. Sezono gripe je težko napovedati, a se lahko zgodi, da bo hujša, pravijo zdravniki, ki so o tej temi govorili v razpravi z naslovom "Gripa, skrivnostna kot še nikoli" v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.

Zaprtje vrtcev in šol, nošenje mask, higiena rok in drugi ukrepi so razlog, da lani gripe tako rekoč ni bilo. “Ker letos omejevanja socialnega življenja ne pričakujemo, pričakujemo gripo,” je napovedal  Zoran Simonović, specialist javnega zdravja in vodja mariborske enote NIJZ. Gripo so že zabeležili v drugih evropskih državah, na Hrvaškem so laboratorijsko potrdili več kot 100 primerov, večino med bolniki, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje. “Ker je lani sezona gripe izostala, je delež oseb, ki so dovzetne za okužbo, lahko letos večji,” pravi Simonović, “zato lahko pričakujemo hitrejše širjenje gripe, ko bo prišlo do vnosov tega virusa.”

Dr. Daša Stupica, infektologinja z ljubljanske infekcijske klinike se s tem sklepanjem strinja. “Če bi letos začeli krožiti podtipi virusa, s katerimi populacija še ni bila v stiku, in ker celo lansko sezono nismo bili v stiku z virusom gripe, lahko pričakujemo, da bomo bolj dovzetni, kot bi bili sicer. Nič zelo presenetljivega ne bi bilo, če bo obolevnost letos še višja, kot smo je bili vajeni v preteklih letih.”

Temu se bodo na v UKC Ljubljana prilagodili. Iz epidemičnih valov so tega vajeni. “Zato rečemo, da ne živimo v času pandemije, ampak že sindemije covida. Ker se moramo zavedati, da če imamo bolnike s covidom in gripo, gre to na račun bolnikov z ostalimi boleznimi.” Stupica izpostavlja, da seveda s cepljenjem ščitimo sebe, ampak tudi drug drugega. “Določen del populacije je bolj ogrožen za resen potek gripe. Lahko pa vsi pripomoremo k temu, da vsi bolje pridemo skozi sezono.”

CEPLJENJE PROTI GRIPI se bo začelo naslednji ponedeljek, 18. oktobra. Na zalogi je 360.000 odmerkov. Cepljenje še posebej priporočajo skupinam z večjim tveganjem za težji potek ali zaplete gripe, to so kronični bolniki, starejši od 65 let, majhni otroci (od 6 mesecev do 23 mesecev starosti), nosečnice in osebe z izjemno povečano telesno težo (ITM ≥40).

Cepljenje je posebej priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe: zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene v domovih starejših občanov ter druge nujne službe.

Cepljenje še posebej priporočajo nosečnicam

Gripa je ena od tistih bolezni, ki lahko zaradi fizioloških sprememb tudi pri zdravih, mladih nosečnicah poteka bistveno huje kot pri nenosečih ženskah. “Hudih zapletov gripe, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje ter ogrozijo zdravje otroka in matere, je od tri do 18-krat več pri nosečnicah v primerjavi z enako starimi nenosečimi ženskami,” je povedal dr. Miha Lučovnik, vodja Enote za intenzivno nego nosečnic in porodnic Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

S cepljenjem nosečnice zavarujejo sebe in plod. “Če se nosečnica cepi, zavaruje plod na dva načina,” pojasnjuje Lučovnik. “Najprej, ker s tem zavaruje sebe in je bistveno manjša možnost, da pride do hudega poteka gripe, tudi dihalne odpovedi. Če pride do slednje, je plod ogrožen. Drugi način pa je to, da po cepljenju nastanejo protitelesa, ki gredo skozi posteljico in varujejo otroka tudi po porodu. Po nekaterih podatkih je hospitalizacij dojenčkov, mlajših od pol leta, zaradi gripe, za 40 odstotkov manj, če so bile matere cepljene.”

Cepljenje svetujejo vsem ženskam, ki bodo noseče v času sezone gripe. “Ne glede na to, koliko časa so noseče, in tudi, če so bile cepljene že kdaj prej. Cepljenje je varno in učinkovito tudi v prvem trimesečju,” zagotavlja Lučovnik. “Cepljenje proti gripi obstaja že desetletja, cepljenih je bilo več milijonov nosečnic in tukaj pa res brez dvoma vemo, da to ne povzroča splavov, ne povzroča razvojnih nepravilnosti ali zapletov, ki bi bili vzročno povezani s cepljenjem.”

Tudi nosečnice se lahko proti covidu in proti gripi cepijo istočasno. Poleg tega nosečnicam svetujejo tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju, ki pa je namenjeno zaščiti otroka po rojstvu.

Cepljenje proti gripi in proti covidu je mogoče opraviti istočasno. Zaščita proti bolezni se razvije 10-14 dni po cepljenju, zato z njim ne gre odlašati, je povedal specialist javnega zdravja z NIJZ Zoran Simonović.

Zaradi virusnih obolenj polni pediatrični oddelki

Letos se je že poleti, kar je nekaj mesecev prej kot običajno, začela sezona virusnih obolenj pri otrocih. Pediatrični oddelki po vsej državi so polni. Predvsem majhni otroci obolevajo zaradi respiratornega sincicijskega virusa (RSV). Zdravniki to pripisujejo lanskemu zaprtju šol in vrtcev, zaradi katerega zdaj obolevata dve generaciji otrok naenkrat.

Da ima v svoji ambulanti veliko primerov otrok z bronhiolitisom, poslabšanjem astme in podobnimi boleznimi, je povedal pediater Denis Baš. “Virus RSV predvsem pri majhnih otrocih povzroči okužbo spodnjih dihal, potrebujejo začasno hospitalizacijo zaradi potrebe po kisiku, dehidracije. Stanje je kar resno,” je ocenil.

Otroci, mlajši od petih let, še posebej pa mlajši od dveh let, so rizična skupina tudi za gripo. “Gripa je kar visoko na seznamu vzrokov za hospitalizacijo v tej starostni skupini. Pogosto pride pri majhnih otrocih do visoke vročine, dehidracije, težav z dihanjem, mlajši so ogroženi tudi zaradi nevroloških zapletov. Pogosti so vročinski krči, ko lahko otrok na začetku bolezni za nekaj minut preneha dihati, ima krče po celem telesu, najpogostejši vzrok za to je v zimskem času ravno gripa.”

Hudo sezono gripe med otroki smo imeli tik pred začetkom epidemije koronavirusa, ko so v nekaterih šolah hkrati oboleli celi razredi otrok.

Zapleti so pri otrocih, ki zbolijo za gripo, razmeroma pogosti. “Na prvem mestu so bakterijske okužbe, kar ena tretjina mlajših od pet let dobi gnojno vnetje ušes, do 10 odstotkih pa pljučnico. Potem so še redkejši zapleti, ki pa so lahko za otroka usodni, to so nevrološki zapleti, med njimi encefalitis.”

Otroci, mlajši od pet let, so po vseh podatkih, ne le iz Slovenije, pogosto zaradi gripe sprejeti v bolnišnico. “kar polovica teh otrok je bila sicer zdravih, brez pridruženih bolezni. Zato je zagotovo smiselno biti korak pred virusom in se zaščititi s cepljenjem,” še svetuje Baš.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!