Pred koncem lanskega leta so nekateri slovenski podjetniki deleže v lastnih podjetjih prodajali svojim podjetjem, je poročal portal Necenzurirano. Ta je včeraj dodal še, da zaradi obsega lastniških sprememb na finančni upravi načrtujejo izredni nadzor. Finančna uprava je v preteklih letih takšne nadzore že izvajala, vendar statističnih podatkov zgolj s tega področja nimajo pripravljenih.
Če so lastniki podjetij leta 2022 lastni delež prodali svojemu podjetju, se je ob prodaji upošteval davčni režim kapitalskega dobička. To je sprememba v primerjavi z letom 2021 in tudi v primerjavi s trenutno ureditvijo, ko se izplačilo denarja skozi takšen manever obdavči kot dividenda. Portal Necenzurirano je po novem letu poročal, da so lansko ureditev izkoristili nekateri slovenski podjetniki, ki so tako skupno zaslužili dobrih 25 milijonov evrov.
Zakaj je bilo lani ugodnejše poslovati z lastniškimi deleži? Razlog tiči v davčnem režimu. Prodaja deležev, kot je opisana zgoraj, se je namreč lani štela kot dividenda, temu primerno pa se je takšno prodajo obdavčilo kot kapitalski dobiček. V primeru zadnjega se kot osnova za davčno odmero določi razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi, hkrati pa se stopnja davka znižuje vsakih pet let lastništva, navaja portal Necenzurirano, ki izpostavlja tudi, da podjetnikom, ki so imeli delež v lasti petnajst let ali več, tako ni bilo treba plačati dohodnine ob prodaji.
Portal navaja, da naj bi skozi prodajo svojih deležev lani decembra zaslužili predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj, novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, pravnika Rajko Pirnat in Senko Pličanič ter nekateri drugi prepoznavni slovenski gospodarstveniki.
Za komentar smo se obrnili na Batagelja, vendar zadeve ni želel komentirati. Zadeve prav tako ni komentiral Pličanič.
Umaknjena in ponovno vzpostavljena varovalka
Na finančni upravi (Furs) o davčnem režimu, ki je na omenjenem področju veljal lani, pravijo, da se je s tem umaknila varovalka pred morebitnim davčnim izčrpavanjem podjetja z odkupovanjem lastnih deležev. “S problematiko smo na finančni upravi in na ministrstvu za finance seznanjeni. Sprememba, ki je odpravila varovalko, namenjeno omejevanju morebitnega davčno ugodnega izčrpavanja podjetij z uporabo sheme odkupov lastnih deležev (relevantna predvsem za mala in srednja podjetja), se je zgodila v začetku lanskega leta. Novela zakona, potrjena v državnem zboru prejšnji mesec, je varovalko ponovno vzpostavila. Negativne posledice predhodnega črtanja je bilo mogoče pričakovati, pravilnost ponovne vzpostavitve pa se je potrdila tudi s silovito eskalacijo transakcij, povezanih z nakupi lastnih deležev v zadnjih mesecih,” so lanske razmere in odziv odločevalcev opisali na Fursu.
Furs obenem spomni na ukrepe ministrstva za finance. Te je ministrstvo po Fursovih besedah predlagalo s ciljem preventivnega ravnanja, kasneje pa je zakonodajalec ukrepe vključil tudi v zakon o dohodnini.
Inšpektorji v izvedbo nadzorov
Zaradi zapisanega finančna uprava že letos načrtuje izvedbo nadzorov, ki bi podrobneje preverili nekatere transakcije, povezane z nakupi notranjih deležev. Cilje in obseg nadzorov bodo določili v okviru svojih pristojnosti v naslednjih mesecih.
Necenzurirano piše tudi, da bi inšpektorji ob ugotovitvi, da je šlo pri prodaji lastniških deležev za prikrito izplačilo dobička, lahko odmerili tudi plačilo dodatnega davka. Na Fursu glede tega v prvi vrsti poudarjajo, da so končne odločitve odvisne od posameznega primera. Dodatno davčno plačilo je sicer mogoče, če nadzor pokaže kršitev, ki ni bila prijavljena in jo je Furs odkril sam. Temu sledi tudi globa, ki pa je prav tako odvisna od okoliščin primera.
Finančna uprava je v preteklih letih že izvajala takšne nadzore, vendar statističnih podatkov zgolj s tega področja nima pripravljenih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje