Janša in Plenković o oskrbi s plinom in gradnji drugega bloka NEK

Slovenija 28. Mar 202221:25 > 29. Mar 2022 11:523 komentarji
Plenković Janša
Foto: Janez Janša in Andrej Plenković (Kabinet predsednika vlade)

Glavna tema pogovorov med slovenskim in hrvaškim premierjem Janezom Janšo in Andrejem Plenkovićem je bila oskrba s plinom in gradnja novega bloka Nuklearne elektrarne Krško. V prihodnjem tednu se bosta sestala pristojna ministra, ki se bosta dogovorila za krepitev sodelovanja pri koriščenju terminala LNG na Krku.

Predsednik vlade Janez Janša se je zvečer mudil na obisku v Zagrebu, kjer se je srečal s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem. Srečanje je bilo namenjeno nadaljevanju dialoga med državama na najvišji ravni, pregledu aktualnih dvostranskih in evropskih vprašanj ter izmenjavi stališč do razmer v Ukrajini, tudi o razpravi na nedavnem izrednem vrhu Nato in zasedanju Evropskega sveta. Ena glavnih tem pogovorov je bila tudi krepitev dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju varne, zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom.

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je pred dnevi dejal, da Slovenija alternativo ruskemu plinu, katerega uvoz želi Evropska unija do konca leta zmanjšati za dve tretjini, vidi v uvozu LNG plina iz Hrvaške in alžirskega plina iz Italije. Hrvaški premier Plenković je na novinarski konferenci po srečanju dejal, da sta se premierja dogovorila, da se naslednji teden v Zagrebu sestaneta ministra, pristojna za energetiko – infrastrukturni minister Vrtovec in hrvaški gospodarski minister Tomislav Čorić.

Po Plenkovićevih besedah se bosta pogovarjala o krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško o širitvi plinovoda od Lučkega prek Zaloga do Logatca, koriščenju kapacitet terminala LNG v Krku ter nadaljnjem sodelovanju pri Nuklearni elektrarni Krško. “Kot veste, smo v solastništvu. Kot vlada smo izrazili načelno pripravljenost, da če se v Sloveniji sprejme odločitev o gradnji novega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK), Hrvaška v tem procesu sodeluje po modelu, kot je sodelovala do zdaj,” je povedal Plenković.

Janša: Treba je razmišljati o gradnji novih plinovodnih kapacitet

Premier Janša je poudaril, da je relativno in zelo gotovo slovo od ruskih energentov nekaj, kar zahteva ukrepanje v realnem času. “Velik del Evrope je v celoti ali deloma odvisen od uvoza energentov iz Rusije, in vse, kar predstavlja alternativo temu uvozu in odvisnosti, v tem trenutku predstavlja evropsko prioriteto,” je povedal Janša. Ob tem je čestital Hrvaški, ki se je pravočasno odločila za izgradnjo terminala za utekočinjen plin.

“Na vrhu EU se sedaj trudimo zato, da najdemo neke skupne pristope čez državne meje in tudi znotraj EU, ko gre za dobave, transportne poti in ostalo logistiko, ki je tukaj potrebna, je pa plin samo manjši del energentov, ki jih potrebujemo za normalno življenje civilizacije v Evropi. Zelo pomembna je tudi jedrska energija, ki je po naših skupnih naporih upoštevana znotraj evropskih pravil, kot del rešitve in ne del problema, ko gre za podnebne spremembe,” je povedal slovenski predsednik vlade.

Plenković Janša
Kabinet predsednika vlade

Pri tem je poudaril, da obstaja veliko možnosti dvostranskega sodelovanja, ko gre za iskanje zadostitev energetskih potreb tako Slovenije kot Hrvaške. “V prihodnje bodo pristojna ministrstva preverila možnosti za to sodelovanje, ko gre za skupne naložbe drugega bloka NEK in ko gre za kapacitete za utekočinjen plin. Pri kapacitetah za utekočinjen plin bo, če še ni, zelo konkreten interes številnih drugih srednjeevropskih držav, glede na to, da je odvisnost od ruskega plina v mnogih delih Evrope še bistveno večja kot pri nas,” je poudaril Janša.

Predsednik vlade je ocenil tudi, da je glede na aktualne razmere treba razmišljati o gradnji novih plinovodnih kapacitet. ”Tu bodo na voljo znatna evropska sredstva, ker je to ena od prioritet za celotno Evropo, tako da financiranje ne bo problem, do sredstev pa bo hitreje prišel tisti, ki bo hiter, in to je tudi eden od razlogov, da sva se s hrvaškim kolegom sestala že nekaj dni po evropskem vrhu,” je dejal predsednik vlade Janša.

NEK pomemben tako za Slovenijo kot Hrvaško

Želja Slovenije je po Janševih besedah, da bi imela dovolj kapacitet za to, da je energetsko samozadostna, tudi če je energetski trg v težavah. “Kar zadeva naš interes za zakup kapacitet, so tiste kapacitete, ki so že zakupljene, zakupljene, naš interes je za dodatne kapacitete,” je še dejal slovenski premier. Slovenija letno potrebuje približno milijardo kubičnih metrov plina. Velik del kapacitet bi zagotovil že plinovod od Lučkega do Logatca, njegova kapaciteta pa bi znašala 270 milijonov kubičnih metrov, kar je po besedah slovenskega predsednika vlade pomembna količina slovenske oskrbe s plinom.

Plenković Janša
Kabinet predsednika vlade

Janša je poudaril, da je Slovenija kot članica Evropske unije del evropskega energetskega trga, in ne razmišljajo o tem, da se iz tega izločimo. “Razmišljamo pa o tem, da bomo imeli dovolj kapacitet, da smo energetsko samozadostni, tudi če je ta trg v težavah, in mislim, da je to cilj vsake države,” je na vprašanje o energetski odvisnosti odvrnil premier. “Ne načrtujemo izstopa iz skupnega energetskega trga, prizadevamo pa si, da bodo naše kapacitete zadostne tudi zato, ker kot vidimo v zadnjem času, cenovni pritiski terjajo oziroma silijo posamične vlade, da sprejemajo določene ukrepe za blažitev energetske krize,” je povedal premier.

Časovnica za gradnjo NEK 2 je na vladni ravni sprejeta

In medtem ko Sloveniji manjka plina, Hrvaški primanjkuje elektrike. Janša je dejal, da bodo možnosti za sodelovanje, ko gre za skupne naložbe drugega bloka NEK, v prihodnje preverila pristojna ministrstva. Prav tako je slovenski premier dejal, da je časovnica za gradnjo NEK 2 na vladni ravni že sprejeta, in dodal, da je lokalno okolje v Krškem in Posavju projektu naklonjeno. Ob tem je Janša še spomnil, da se je Slovenija zavzela, da bo zaprla Termoelektrano Šoštanj, ki predstavlja tretjino energetske bilance do leta 2033.

“Realno pa lahko to naredimo takrat, ko bo obratoval drugi blok NEK, torej je to neka prva najbolj optimistična časovnica, vsi pa vemo, da je gradnja NEK 2 zahteven projekt, vendar velja prepričanje, da bo od začetka gradnje do obratovanja minilo manj časa kot pri gradnji prvega bloka,” je povedal premier. Plenković je o gradnji drugega bloka NEK dodal, da je Hrvaška v tem primeru odvisna od dinamike odločanja v Sloveniji. “Če bo Slovenija ubrala to pot, je naše načelno stališče slediti začetni ureditvi. Krško predstavlja 15 odstotkov energije na Hrvaškem in je za nas zelo pomemben vir energije,” je dodal.

Plenković: Kaznovanje slovenskih in hrvaških ribičev nima učinka

Na današnjem srečanju sta se predsednika slovenske in hrvaške vlade dotaknila tudi drugih dvostranskih vprašanj, med njimi o ribolovu v Piranskem zalivu. Plenković je izpostavil, da sta državi v zadnjih letih poglobili odnose in da bosta te sprostili tudi v primeru tega vprašanja. “Obstajajo določeni modeli, ki bi morali premagati ovire, ki so obstajale v zadnjih letih,” je povedal hrvaški predsednik vlade. O tem, ali sta z Janšo dosegla konkreten odgovor o vprašanju Piranskega zaliva, je Plenković odvrnil, da je to nekaj ‘kar morajo pustiti za Janšev prihodnji mandat’.

Se je pa zavzel za nekaznovanje ribičev tako slovenske kot hrvaške policije. “Naš predlog je, da bi morali omogočiti, da se ne kaznujejo slovenski in hrvaški ribiči, saj to nima učinka. Odnose moramo čim bolj sprostiti. Najti bi morali vsaj začasen dogovor, ki bi popolnoma sprostil primere, ko policija piše kazni. To je breme za ribiče na obeh straneh. To je mogoče rešiti na drugačen način,” je povedal Plenković.

Plenković Janša
Kabinet predsednika vlade

Janša pa je o iskanju rešitev odprtega vprašanja v zvezi z mejo in ribolovnim režimom dejal, da vladi ‘delata na tem’. “Iščemo rešitve. O tem sem zmeren optimist, menim, da lahko rešitve dobimo v relativno kratkem času,” je dejal slovenski premier ob tem in poudaril, da je veliko lažje v prijateljskem in konstruktivnem ozračju iskati rešitve kot pa v ozračju, kjer pogovori ne potekajo. “Če se pogovarjaš, prideš do rešitve, ki jih pred pogovori morda še niti ni bilo na obzorju. Če pa se ne pogovarjaš, možnosti iskanja rešitev niti nimaš,” je ob tem povedal premier.

Pogovor je seveda potekal tudi ob ruski agresiji na Ukrajino in begunski krizi. Janša je poudaril, da je Slovenija pripravljena sprejeti proporcionalno število beguncev iz Ukrajine glede na velikost države in prebivalstva. “Trenutno so številke podobne kot na Hrvaškem, se pa dnevno spreminjajo, ker mnogi, ki se registrirajo v Sloveniji, odidejo naprej, predvsem v Italijo, kjer je močna ukrajinska skupnost,” je povedal premier Janša. Ob tem je podal svojo osebno oceno, da se bo število beguncev povečevalo.

“Trenutno je 11 milijonov razseljenih oseb, torej tistih, ki so morali zapustiti domove, in Evropa je ob tem valu na preizkušnji solidarnosti. Ob razpravi pretekli teden ni bilo evropske države, ki bi imela kakšne probleme s solidarnostjo, ni pa naš cilj, da se polovica Ukrajine preseli v Evropo, naš cilj je, da se v Ukrajini vzpostavi mir in da se žene in otroci čim prej vrnejo k svojim očetom in možem,” je še dejal premier Janez Janša.

Dobro sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško

Plenković je ob robu današnjega srečanja siceršnje odnose med Slovenijo in Hrvaško opisal z besedami: “Ni napetosti, vse probleme, ki obstajajo, tudi če trajajo več let, rešujemo na tihi način in tako, da so na zadovoljstvo obeh vlad, narodov,” je dejal hrvaški premier in se Sloveniji zahvalil, ker je Hrvaško podprla pri vstopu v Evropsko unijo, pri pridruževanju schengenskemu območju in prizadevanjih, da postane članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). “Imate vso podporo za članstvo v integracijah, kjer je Slovenija članica, Hrvaška pa še kandidatka,” je medtem dejal Janša.

Plenković in Janša sta se pogovarjala tudi o trgovinskem sodelovanju med državama, ki je doseglo 5,6 milijarde evrov izmenjave, in sodelovanju na področju turizma. Hrvaški premier je pri tem izpostavil izjemno veliko število slovenskih gostov v minulem letu. Lani je Hrvaško namreč obiskalo kar 1,16 milijona slovenskih turistov, je dejal.

Komentari

Vaš komentar