Premier Janez Janša je na mednarodni spletni konferenci z naslovom Vlade po okrevanju – na prihodnost pripravljeni javni sektor ocenil, da odziv na epidemijo covida-19 ni bil pravočasen, še posebej ne v državah, kjer mora vlada za ukrepanje dobiti dovoljenje parlamenta. Težave so bile tudi z dostopom do podatkov in koordinacijo ukrepov.
Premier Janez Janša je dejal, da se je v prvem valu epidemije pokazalo, da je bil odziv bolj uspešen v državah, kjer imajo “bolj fleksibilen sistem”, kjer lahko predsednik ali vlada sama ukrepa, a dodal, da se to v prihodnosti ne bo spremenilo.
V pomoč bi bil tudi hitrejši digitalni razvoj, je spomnil Janša. “Pomagalo bi, če bi imeli v prvi fazi vse podatke na spletu, tako bi lahko bil naš odziv precej boljši. Tudi če bi lahko imeli vse podatke iz Evropske unije na enem mestu, bi lahko bil naš odziv hitrejši,” je dejal. A je opozoril tudi na možnost kibernetskih napadov in povedal, da mora biti digitalni sistem dobro pripravljen.
“Ko govorimo o izzivih, je pomembno, kako si kot država pripravljen in kako prilagodljiv si,” je povedal. Pojasnil je, da je Slovenijo tri leta pred pandemijo obiskala delegacija Svetovne zdravstvene organizacije in podala mnenje. “Mislili smo, da bomo, če bomo upoštevali in izpolnili vse njihove predloge, na pandemijo dobro pripravljeni. A smo zamudili priložnost, nismo bili pripravljeni,” je opozoril.
“EU je bila kot v srednjem veku”
Janša je povedal, da na začetku pandemije tudi od Evropske unije ni bilo odziva. “EU je bila kot v srednjem veku. Zaprte meje, kolone tovornjakov, popoln kaos …” je dejal. Ugotovili so, da morajo nadgraditi sistem koordinacije tudi na regijski ravni in širše, je povzel Janša. V okviru debate so se dotaknili tudi podnebnih sprememb. Janša je poudaril, da je zaupanje v znanost majhno, kar je problem, še posebej ko želijo podnebne spremembe nagovoriti. Te bi se po njegovem mnenju morale reševati na globalni ravni. “Odgovor so inovacije, kako zagotoviti čisto energijo,” je še dejal Janša.
Na Konferenci pa so prvič predstavili tudi izsledke Študije o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in talenti v javni upravi, ki jo je v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvedlo ministrstvo za javno upravo. Gre za področji, s katerima se v zadnjem obdobju pospešeno ukvarjajo vse članice Evropske unije. Kot je pokazala študija, se prebivalstvo evropskih držav vedno bolj stara, prav tako pa tudi njihove javne uprave. V Evropi osrednje javne uprave v povprečju zaposlujejo bistveno več delavcev, starejših od 55 let, kot splošni trg dela. V mnogih javnih upravah je zato starejših delavcev več kot mlajših.
Ta večgeneracijska delovna sila pa ima številne posledice za upravljanje, na primer pomen zagotavljanja, da lahko starejši delavci produktivno in zadovoljno delajo do upokojitve in da lahko prenašajo dragocene izkušnje na mlajše zaposlene. Kot so izpostavili, je glede na zapletene izzive, kot je pandemija covida-19, zagotavljanje usposobljene in angažirane delovne sile v vseh starostnih skupinah nujen politični izziv.
Konferenco je v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU pripravilo ministrstvo za javno upravo. V debati sta sodelovala še generalni sekretar OECD Mathias Cormann in generalni direktor EIPA Marco Ongaro.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje