Menu Item
Ob močnem deževju je plaz zdrsnil tudi na pobočju Ptujskega gradu. Mnogi se sprašujejo, ali bi bilo drugače, če pred osmimi leti ne bi posekali večjega števila dreves na hribu. Zdaj tam rasteta predvsem trava in bršljan.
Obilno deževje je povzročilo številne težave predvsem na severovzhodu Slovenije. Poleg poplav največ škode predstavljajo plazovi, ki ponekod še ogrožajo stanovanjske objekte. Sprožilo se jih je na desetine, osem na območju ptujske občine.
Plaz je zdrsnil tudi na pobočju Ptujskega gradu. “Plaz na ptujskem grajskem griču po prvih zbranih ocenah ne ogroža gradu in okolice,” so nam sporočili z občine, na čelu katere je županja Nuška Gajšek. A so dodali, da bodo morali v prihodnjih dneh stanje na grajskem griču z vidika varnosti še spremljati.
Vzdrževalec grajskega kompleksa je Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. “V tem delu smo spremembo opazili že ponedeljek zjutraj, tako se je plaz najverjetneje sprožil v noči z nedelje na ponedeljek,” je dejal direktor pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič. Včeraj se je območje plazenja še razširilo. O možnostih so se posvetovali s službo za zaščito in reševanje. “Povedali so, da sta možnosti dve, ali območje prekrijejo s folijo ali uredijo odvodnjavanje. Vendar zaradi strmega pobočja to naj ne bi učinkovalo. Zato so predlagali, da pristopimo k sanaciji čim prej, ko se bo zemljina posušila.”
Bi bilo lahko drugače?
Se pa ob tem mnogi sprašujejo, zakaj se je plaz utrgal. Na grajskem griču so se namreč leta 2015 lotili temeljitega čiščenja zaraslega pobočja ter posekali drevesa in grmovje. Že takrat se je po poročanju medijev precej meščanov pritoževalo nad golo podobo griča.
“Čiščenje hriba je treba obravnavati razumno, ne zgolj čustveno,” je tedaj za Delo dejal takratni v. d. direktorja muzeja Andrej Brence. Povedal je, da so korenine razraslega drevja, grmovja in bršljana načele zidove stavb in dele grajskega obzidja, zato so morali rastlinje odstraniti. “Vse stvari smo temeljito preučili s strokovnjaki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, brez katerih na grajskem hribu tako ali tako po zakonu ne smemo posegati. Skupaj smo se odločili, da ne posekamo vsega drevja. Potem ko bo pobočje povsem očiščeno, ga bomo zasejali in po strokovnih navodilih zasadili nekaj nizkih grmovnic,” je poudaril takrat in dodal, da mora “grad tudi izgledati kot grad”, saj da na nobenih starih fotografijah in razglednicah Ptuja grad ni stal v gozdu ali med visokimi drevesi. Dodal je, da tudi severno pobočje ni bilo nikoli zaraščeno z visokimi drevesi, ampak so tam grajski lastniki imeli razmeroma nizko sadno drevje.
Na južnem oziroma jugozahodnem delu grajskega hriba, kjer se je sprožil plaz, so rasli predvsem borovci, na severni strani pa tudi druga drevesa. Po besedah zdajšnjega direktorja so bili borovci leta 2015 že zelo dotrajani, na tem območju pa tudi niso avtohtona vrsta. Zdaj tam rasteta predvsem trava in bršljan.
Ptujski grad je v lasti države oziroma ministrstva za kulturo (MK), ki se bo moralo lotiti sanacije plazu. Način in izvedbo bo določil strokovnjak geomehanske stroke. Z ministrstva so sporočili, da so v stiku z vodstvom muzeja. Prav v teh tednih muzej in MK usklajujeta načrt krajinske ureditve gradu, del katerega bosta tudi nova zasaditev in ureditev brežin.
Kako drevesa varujejo pred plazenjem?
(Pretiran) posek dreves je lahko dejavnik, ki prispeva k sproženju plazov. “Drevesa po eni strani s svojim koreninskim sistemom držijo zemljino in tako zmanjšujejo erozijo, po drugi strani pa vplivajo na vodni režim, ki pogosto sproži erozijo,” je pojasnil profesor oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske biotehniške fakultete Jurij Diaci. “Drevesa prestrezajo vodo in jo porabljajo ter prispevajo k bolj umirjenemu sproščanju vode, ko je te preveč,” je dejal. A dodal, da drevesa niso vsemogočna. “Pobočje lahko ščitijo do globine, do katere segajo korenine, če se plaz dogaja globlje, nimajo te funkcije. Drevesa imajo tudi določeno težo in kakšno staro, težko drevo, ki ni nadomeščeno s podmladkom, ima lahko tudi neugoden vpliv.”
Zato je pomembno, da v varovalnih gozdovih skrbimo “za stalen dotok mladine,” svetuje Diaci, saj lahko le tako zagotavljamo trajnost varovalne funkcije gozda. Še toliko pomembneje je to v času podnebne krize.
“Zagotovo so tveganja večja, kot so bila. Sami vidite, kako velike količine padavin imamo v kratkem času. Kolikor je mogoče, je to treba upoštevati in ‘pokrov gozda’ zamenjevati postopno,” je dejal profesor. To pomeni, da ne posekamo vseh dreves naenkrat, ampak starejša postopoma zamenjujemo z mlajšimi. “Res je, da je na kakšni strmini to lahko zelo drago, zahteva tudi večkratno zaprtje območja za obiskovalce v času sečnje. A vendarle je treba, kolikor je mogoče, sečnjo izvajati postopno in ne z močnimi enkratnimi posegi.”
Drevesa imajo prepletene korenine, tudi komunicirajo med seboj, koreninski sistemi so povezani, odrasla drevesa pa “pomagajo naraščaju”, ugotovitve stroke še povzema Diaci. Največji del korenin sega kakih 60 centimetrov globoko, kjer je največ hranil. “Segajo pa lahko posamične korenine tudi meter ali dva globoko, pri nekaterih drevesnih vrstah pa še globlje,” je dejal Diaci. Med drevesi z globokimi koreninami so tudi jablane. “Naši predniki so na plazovitih predelih pogosto sadili jablane in zelo skrbeli za ta stara drevesa oziroma jih nadomeščali z novimi, saj so dobro vedeli, kaj se bo zgodilo, če teh dreves tam ne bo.”
Morda je bil to tudi eden od razlogov, da je že pred stoletji sadno drevje raslo tudi na pobočju ptujskega grajskega griča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje