Menu Item
Po tem ko je Hrvaška 1. januarja letos prevzela evro, so se naši južni sosedje bali skokovite rasti cen. A večje spremembe ni bilo, je povedal guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić. Ob tem dodaja, da so cene dvigovali le nekateri. Kdo na Hrvaškem letos viša cene in za koliko? Kaj hrvaški centralni bankir svetuje tistim, ki evra še niso prevzeli?
Banka Slovenije je februarja gostila guvernerja estonske centralne banke Madisa Müllerja. Ta je med drugim pojasnil, zakaj je inflacija visoka in različna med državami evrskega območja. Danes pa je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle gostil kolega iz Hrvaške, ki se je dotaknil teme, ki je Slovencem, ki letujejo v tej državi, precej blizu – podražitev.
Guverner Hrvatske Narodne Banke (HNB) Boris Vujčić je v Ljubljani predstavil posledice prevzema evra na Hrvaškem v času visoke inflacije. Po guvernerjevih besedah je visoka splošna inflacija, ki je trenutno prisotna v evrskem območju, krepila vtis hrvaške javnosti o negativnem vplivu prevzema evra na rast cen.
Tako se je med Hrvati razširil strah, da se bo zaradi evra življenjski standard znižal, kar je bil po poizvedovanju centralne banke tudi največji strah južnih sosedov ob prehodu na novo valuto. Ta strah so, tako Vujčić, še krepili mediji s članki o izkušnjah v drugih državah, kjer so ljudje anekdotično govorili, da so cene močno narasle.
Kdo potem viša cene na Hrvaškem?
“Mit” o rasti cen zaradi evra je po njegovih navedbah Borisa Vujčića težko razbiti. V hrvaški centralni banki so takoj po prevzemu skupne evropske valute – 1. januarja letos – izvedli analizo učinka prevzema evra na rast cen.
Ugotovili so, da je bil učinek na rast cen pri 0,4 odstotne točke, kar je podobno kot v Sloveniji pred 16 leti – po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta je učinek na rast cen takrat pri nas znašal 0,3 odstotne točke, enako kot v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, ki so evro prevzele v zadnjih letih. Kljub okolju visoke inflacije, v katerem je Hrvaška prevzela evro, tako učinek ni bil višji, je še dejal Vujčić.
So pa največji negativni učinek v HNB zaznali v storitvenem sektorju, denimo v gostinstvu. Takšen razvoj je podoben kot drugod, kjer so se prav tako podražile predvsem storitve, ne toliko blago.
“Za ostale kategorije ni razlike, pri storitvah pa jo opazimo. Zadnjih deset let so cene storitev v povprečju rasle okoli 0,1 ali 0,2 odstotka. Januarja 2023 pa so rastle za nekaj več kot sto bazičnih točk nad desetletnim povprečjem,” je za N1 Slovenija pojasnil Boris Vujčić.
Med storitve spadajo na primer frizerski in drugi kozmetični saloni, maserji, kavarne, restavracije in podobno. Kot še dodaja guverner hrvaške centralne banke, so ljudje to opazili in o tem imeli tudi največ povedati.
Cena zobne ščetke ali paste se ni spremenila
Po analizah centralne banke tako večji trgovci kljub drugačnim medijskim poročilom cen zaradi prevzema evra niso dvignili, nekateri gostinci pa so cene vmes že tudi nekoliko znižali in se prilagodili povpraševanju. V HNB tudi niso zaznali pomembnejšega učinka zaokroževanja cen.
Vujčić je za N1 orisal tudi primer nakupa zobne ščetke ali zobne paste, pri katerih pa trgovci po njegovih besedah cen niso spremenili.
Hrvaška do evra težje kot Slovenija
Spomnil je še, da je bil proces hrvaškega vstopanja v evrsko območje precej bolj kompleksen in zapleten od tistega, skozi katerega so šle Slovenija, Slovaška in baltske države. V zadnjih letih se je namreč institucionalna arhitektura območja z evrom močno spremenila.
Hrvaška je morala tako za vstop v mehanizem fiksnih deviznih tečajev ERM II in nato prevzem evra izstopiti iz postopkov zaradi presežnega primanjkljaja in makroekonomskih neravnovesij, vstopiti v bančno unijo, dobiti pozitivno oceno izpolnjevanja priporočil v okviru evropskega semestra in sprejeti še nekaj dodatnih ukrepov.
Ob tem je v zadnji fazi vstopanja izbruhnila še pandemija covida-19, na Hrvaškem sta se zgodila dva rušilna potresa, obenem pa je, kot omenjeno, močno poskočila inflacija, ki je na Hrvaškem trenutno precej nad povprečjem evrskega območja, medtem ko je bila prej deset let pod njim.
A kljub temu je južna slovenska soseda proces po guvernerjevih besedah izpeljala v ciljnih petih letih od objave strategije za prevzem skupne valute. To je dejansko najhitrejša dinamika, ki je trenutno mogoča, je prepričan Vujčić. Gladek je bil po njegovih trditvah tudi sam končni prehod na novo valuto ob koncu minulega leta in v začetku tega.
Podpora evru se kljub skepsi začenja krepiti
Kljub precejšnji skepsi se po njegovih besedah počasi že začenja krepiti tudi podpora evru. Če je bila lani septembra pri 58 odstotkih, je bila februarja letos pri 63 odstotkih. Čeprav gre za razmeroma nizko številko, je ta višja, kot je bila v baltskih državah ob vstopu v evrsko območje, je spomnil Vujčić.
Ta je danes ponovil argumente za prevzem skupne valute na Hrvaškem. Ob dejstvu, da je bila država že pred tem visoko “evroizirana”, saj je bilo 70 odstotkov vsega dolga v evrih, je omenil nižja valutna in transakcijska tveganja, odpravo možnosti napada na valuto, denarno politiko, ki je v okviru ECB za Hrvaško zdaj celo bolj prožna kot prej, večjo integracijo finančnega sistema in lažji dostop do finančnih sredstev ter večjo privlačnost Hrvaške za tuje naložbe.
Predvsem pa je poudaril, da se koristi prevzema evra pokažejo v času kriznih razmer. Medtem ko je bila v času finančne in gospodarske krize pred desetletjem kuna pod velikim pritiskom, kar je terjalo obsežno ukrepanje HNB, močno pa je narasla tudi cena zadolževanja Hrvaške, je bilo v času koronskega šoka zaradi obeta prevzema evra že bolje, ob ruskem napadu na Ukrajino pa so trgi že vračunali prevzem evra in večjih negativnih gibanj ni bilo.
Ravno zato Vujčić ostalim članicam EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki evra še niso prevzele, svetuje, naj se za to odločijo. Se pa zaveda, da so nekatere od teh držav bistveno manj evroizirane od Hrvaške pred 1. januarjem 2023.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje