Kako lovci vedo, katerega medveda ustreliti, zakaj nanj čakajo v parih in pogosto ob polni luni, kaj storijo z mesom in ali se lahko lova na medveda udeležijo tudi turisti? O tem smo se pogovarjali s predsednikom Lovske zveze Slovenije Ladom Bradačem, ki pravi, da v slovenskih gozdovih medveda "srečaš na vsakem koraku". Poudarja, da so številke medvedov, določenih za odvzem, strokovno utemeljene. "Če bo minister sledil pozivu premierja in bo preklical dovoljenje za odvzem, bomo v primeru napada na ljudi morali ugotavljati, kdo je v resnici odgovoren za takšno smrt," opozarja lovec.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je nedavno dovolilo odvzem 230 rjavih medvedov iz slovenskih gozdov. Izraz “odvzem” se uporablja, ker se v končno število ubitih medvedov ne štejejo le tisti, ki ji odstrelijo, ampak tudi povoženi medvedi.
Argument za odvzem, ki bo največji doslej (lani so dovolili odvzem 222 medvedov), je vse bolj številčna medvedja populacija. Po ocenah strokovnjakov iz lanske pomladi živi v Sloveniji približno 1.100 rjavih medvedov, z letošnjim odvzemom pa se želijo približati številki 800. O tem, kako lovci izberejo medveda, ki ga bodo ustrelili, in kaj sledi, smo se pogovarjali s predsednikom Lovske zveze Slovenije Ladom Bradačem.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi ocen strokovnjakov Biotehniške fakultete o številčnosti medvedov določilo letošnje število za odvzem. Kdaj se začne lov?
Lov na podlagi dovoljenja že poteka.
Lov poteka na natančno določenih območjih (med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem ter Čičerijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja). Gre za območja z večjimi gostotami medvedov, tudi teža medvedov za odvzem je določena. Kako si lovci razdelite delo?
V odločbi so dovoljenja za posamezne upravljalce lovišč. Lovišče je najmanjša enota, ki jo upravljamo, velika od 2.000 pa tudi do 10.000 hektarjev. Odstrel je konkretno določen. Na primer, lovska družina Tomišelj, ki ji pripadam, ima po odločbi pravico odstreliti dva medveda.
V populacijo naj bi se posegalo na podoben način, kot posega narava. V dovoljenju za odstrel je največ mladih medvedov, zelo malo pa starih medvedov in alfa samcev.
Na Hrvaškem medveda upravljajo podobno kot pri nas, le da določijo samo število za odvzem, ne pa tudi teže. Na koncu je rezultat odvzema po spolni in starostni strukturi ustreljenih medvedov približno enak kot pri nas. Zato se mi zdi način odstrela po kilogramih nekoliko nesmiseln. Mislim, da je pomembnejše, da se v odločbi zapove odstrel medvedov, ki postajajo konfliktni. To so tisti, ki so se navadili bližine ljudi, prihajajo v bližino naselij ali povzročajo škodo v naravi. Nekateri medvedi so na primer specialisti za prevračanje čebelnjakov. Navadijo se na lahek način dobiti hrano. Zveri so oportunisti, želijo priti do hrane, tako da izgubijo čim manj energije. In se prilagodijo.
V lovišču je torej dovoljen odvzem določenega števila medvedov. Kako to poteka v praksi?
Posamezni lovci, ki so zainteresirani, izvajajo lov. Predpisan način odstrela je z visoke preže in tako, da sta tam hkrati dva lovca. Visoka preža pomeni, da je odmaknjena od tal več kot tri metre, to zagotavlja večjo varnost pri lovu.
Na preži se čaka na medveda. Lovci približno vemo, kje krožijo medvedi, tako da ne čakamo “na pamet”. Medved, ki aktivno išče hrano, lahko sicer v eni noči prehodi tudi 30 kilometrov. Enkrat je tu, drugič tam, nekajkilometrske razdalje zanj niso nič.
Torej čakate tam nekaj ur, da medved pride mimo?
Lahko tudi več dni, ne le nekaj ur. Intenzivnost lova je na začetku po izdaji dovoljenja nekoliko večja, potem se tudi lovci utrudijo in se zmanjšuje. Medvedi se odzovejo na prisotnost človeka in se umaknejo. Čaka se več dni po nekaj ur.
Ko enega medveda odstrelite, postanejo ostali previdnejši?
Ja, seveda. Odmaknejo se.
Lovca torej več ur čakata na preži. Medvedov ne iščete po gozdu?
Ne, ni dovoljeno, da bi medvede zasledovali po gozdu. En razlog za streljanje z visoke preže je varnost, drug pa, da je strel bolj natančen in smrten, da se žival po nepotrebnem ne muči. Če lovec strelja med hojo po gozdu, poln adrenalina, je strel bistveno manj natančen kot z visoke preže. Pa tudi po nepotrebnem se vznemirja vsa divjad v gozdu.
Vedno lovite ponoči?
Medvedi so postali nočne živali. V gozdovih imamo postavljene kamere, ki medvede le redkokje ujamejo podnevi. V gozdu, na pohodniških poteh je preveč ljudi, tudi druga opravila v gozdu jih motijo, zato se medvedi aktivneje začnejo gibati šele ob mraku, ko se gozd umiri.
Se lovi ob polni luni?
To je zaradi vidljivosti, ki pa danes ni več tak problem, saj je mogoče s sodobno opremo natančneje oceniti medveda. Zagotovo pa tudi svetloba ob polni luni pripomore k uspešnejšemu lovu.
Ko medved pride mimo, naj bi lovca ocenila njegovo težo in spol, da ne bi ustrelila napačnega. Kako to ocenite?
Tehtnice nimamo s sabo. Nekateri izkušeni lovci znajo oceniti težo, drugi zabijejo v tla kakšen količek, da ocenijo višino medveda. Po mojih izkušnjah je težo mogoče oceniti, tega se naučiš z leti in izkušnjami, večkrat kot vidiš medveda, lažje je. Tudi predpisana toleranca je na mestu.
Če pride mimo nepravi medved, ga pustite pri življenju?
Da. Zdaj na začetku to ni taka težava, ker so na seznamu za odstrel medvedi različnih tež. Ko se dovoljenje zaključuje in ostanejo na seznamu samo medvedi, težki do 100 kilogramov, pa moraš biti precej predviden. Takrat streljajo le tisti lovci, ki imajo izkušnje in znajo oceniti, kakšen je medved. Za odstrel napačnega medveda je predpisana kazen 4.200 evrov in nihče ne želi tvegati, da bi ga doletela kazen za nekaj, kar je z dovoljenjem naložila država upravljalcu lovišča.
Inšpekcija za lovstvo je od leta 2014 do danes obravnavala 16 zadev v zvezi z odstrelom medveda, od tega osem inšpekcijskih in osem prekrškovnih postopkov. V primeru izdanih dovoljenj ministrstva za naravne vire in prostor se lahko z odstrelom odvzame medveda iz narave pod določenimi pogoji. Inšpekcija za lovstvo v primerih prekoračitve izdanih dovoljenj, na primer prekoračitve maksimalne teže medveda, uvede ustrezne inšpekcijske in prekrškovne postopke.
Medved je zavarovana vrsta in ob sumu na nezakonit lov se zadeva vedno najprej obravnava v kazenskem postopku. Če pride do odstopa od kazenske zadeve, se zadeva lahko obravnava kot prekršek, če obstajajo razlogi zanj, pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Kazni so določene v zakonu o ohranjanju narave, in sicer se z globo od 2.000 do 10.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba in 100 do 300 evrov posameznik, ki usmrti zavarovano živalsko vrsto, kamor spada tudi medved. V skladu kazenskim zakonikom se usmrtitev zavarovane živalske vrste lahko kaznuje z od 3 do 5 leti zapora.
Kaj če pride mimo medvedka z mladiči?
Neetično je streljati vodeče živali, ne glede na to, za katero vrsto je, najsi bo divji prašič ali medved. Ne poznam lovca, ki bi to storil. Medvedka vodi mladiče s seboj do dveh let starosti. Ko zrastejo, jih v tem spomladanskem času medvedka nažene stran, nato je godna za paritev. Ko gre mladič od matere, ima več kot 50 kilogramov in je sposoben samostojnega življenja.
Neredko medveda tudi kdo povozi, ravno ta teden sta bila medveda vzrok za dve nesreči na cesti med Kočevjem in Ljubljano. Se povoženi medvedi štejejo v kvoto?
Da, če bi v Tomišlju nekdo povozil medveda, bi tega odšteli od naše kvote. Dovoljenje določa odvzem iz narave, ne odstrela, kar pomeni, da se štejejo tudi izgube. Cilj je uravnavati stalež populacije in pri tem ni pomembno, zakaj se je zgodilo zmanjšanje.
Strokovni predlog, ki je podlaga za dovoljenje ministrstva za naravne vire za odvzem 230 rjavih medvedov, sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za varstvo narave, pri čemer sta upoštevala ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Odstrel je prilagojen tako, da bo čim bolj verjetno ciljal na konfliktne medvede, zato je večina medvedov, 70 odstotkov na “listi za odstrel” v kategoriji, lažjih od 100 kilogramov. Mlajši medvedi so namreč tisti, ki jih starejši izženejo z določenih območij, se bolj premikajo, manj poznajo človeka in so najpogosteje udeleženi v konfliktih. 20 odstotkov medvedov, ki jih lovci lahko uplenijo, je težkih od 100 do 150 kilogramov, desetina pa nad 150 kilogramov. Takšen odvzem omogoča stabilno starostno in spolno strukturo populacije.
Do kdaj poteka lov?
Mi zagovarjamo načelo, da se poleti medved ne lovi, ker ga ni mogoče pravočasno spraviti do hladilnice, da bi meso ostalo užitno. Če že odvzamemo žival iz narave in je cena medvedjega mesa pet evrov za kilogram, je treba poskrbeti, da bo meso uporabno. Tako tudi lovske družine dobimo nekaj denarja, da pokrijemo stroške, ki jih imamo z vzdrževanjem prež, delom, krmnimi njivami … Najmanj moteč je lov v jesensko-zimskem času. V preteklosti je lov potekal od začetka oktobra do konca aprila.
Kaj storite s truplom?
Meso in trofeja pripadata upravljalcu lovišča, ki je naveden v dovoljenju. Upravljalec je pravna oseba, društvo oziroma lovska družina, tako da pripada vsem članom društva. Drugače je v državnih loviščih, kjer je upravljalec lovišča Zavod za gozdove Slovenije.
Medveda izkožimo, odpremo, očistimo drobovino. Meso je treba takoj prenesti v hladilnico, saj je medvedovo meso zelo sladko in se hitro pokvari. Dolžni smo poklicati tudi zavod za gozdove, od koder pristojni pride na teren in odvzame medvedov čekan, s katerim nato določijo natančnejšo starost medveda, naredijo izmero in preverijo, da smo vse naredili v skladu z dovoljenjem.
Medveda torej ustrelite, v najboljšem primeru pade pod prvim strelom. Se zgodi, da ga tudi samo ranite?
Praviloma medved pade v ognju, morda gre še 10, 20 metrov naprej, ne več. Včasih se zgodi tudi, da medveda zastrelijo, zlasti če lovijo neizkušeni lovci. V takem primeru je treba medveda poiskati, to je nevarnejši del. Iščemo ga s posebej za sledenje medveda usposobljenimi lovskimi psi. Tudi zato je pomembno, da lov izvajata dva lovca, saj se tako povečujeta zanesljivost odstrela in varnost.
Kdo šteje medvede oziroma preverja, ali je kvota za odvzem izpolnjena?
V vsakem lovišču oziroma lovsko-upravljalskem območju vemo, koliko medvedov je predvidenih za odvzem. To sporočamo zavodu za gozdove, ki jih na podlagi poročil prešteje.
Ko je medved uplenjen, jaz kot predsednik društva oziroma starešina lovske družine, odgovorna oseba, na ministrstvo za naravne vire in prostor oddam vlogo za evropsko dovoljenje, t. i. CITES, da lahko razpolagamo z medvedovim mesom, in gre v prodajo. Drugo podobno dovoljenje dobimo za kožuh.
Če pride inšpektor k meni ali mojemu gostu, moram imeti papirje o izvoru mesa, da je bil medved zakonito uplenjen. Tudi tisti, ki prodaja meso naprej končnim kupcem, mora imeti dovoljenje CITES. Poleg tega sta nujna še veterinarski pregled in dovoljenje, precej je papirologije.
Lahko pri lovu sodelujejo lovski turisti?
Da, ponekod je to mogoče. Vsak upravljalec lovišča določi, pod katerimi pogoji bo dal živali iz dovoljenja na razpolago, in z njim se je mogoče dogovoriti za odstrel. Nekateri lovci si zamenjajo plen, na primer jaz grem h kolegu ustrelit muflona, on pa pride k meni ustrelit medveda, ki bi ga sicer jaz. V lovskih družinah delamo prostovoljno in nam je v interesu, da tudi sami lovimo. Druga oblika pa je komercialna, ta se večinoma izvaja v državnih loviščih. Oni večino medvedov tako “prodajo” in jih ne streljajo sami.
V dovoljenju ministrstvo praviloma za ta lovišča odobri odvzem večjih, težjih medvedov, ki so bolj zanimivi za lovski turizem.
Kakšne so vaše osebne izkušnje z medvedi?
Moja prva izkušnja je, ko sva z bratom v Kočevju lovila polhe. Tam je bila neka hruška, polno hrušk na tleh. Brat mi je rekel, naj nastavim vabo, saj so tu očitno polhi, ki mečejo hruške z drevesa. Ko sva pogledala navzgor, pa je bil v krošnji medvedek. Hitro sva pobrala šila in kopita, saj sva vedela, da je v bližini medvedka, ki ji ne bo všeč, da sva v bližini mladiča. To je bila moja prva izkušnja z medvedom.
Če medveda srečam zdaj, ga lepo pozdravim, se pogovorim z njim in se poskušam čim mirneje umakniti, da ga ne razburim. Ne tečem in ne bežim. Ljudje mi pravijo, da se šalim. Za to moraš imeti jeklene živce.
Torej jih redno srečujete?
Na posnetku kamere iz prejšnjega tedna iz našega lovišča na pobočju Krima je bilo v eni noči sedem različnih medvedov: medvedka s tremi mladiči in še trije posamezni medvedi. Medvedi so na vsakem koraku, so pogostejši od divjih prašičev.
Pri nas še vedno poteka polemika, ali medvede streljati ali jih zaščititi in se bo populacija naravno uravnavala. Če pogledate nočno sliko Evrope in njene osvetljenosti, vidite, da živimo v kulturni krajini, kjer je prostora za divjad vsak dan manj. Zato, če jih je preveč, prihajajo v naselja, in ko zmanjkuje hrane, jo iščejo na kmetijah in podobno. Žal brez aktivnega upravljanja ne bo šlo, kar je ugotovilo tudi upravno sodišče, ne glede na nepriljubljenost lovstva in odstrela.
Knjige iz preteklosti govorijo, da je v Sloveniji prostora za 450 medvedov. Država si je zadala cilj o 800 medvedih. Vmes smo zgradili še nekaj avtocest in še dodatno zmanjšali njihov življenjski prostor.
Ampak če govorimo o ciljni številki 800 medvedov, pri nas pa jih je 1.200, z odvzemom populacijo komaj zmanjšamo za naravni prirastek. Nikakor ne pridemo do tega, da bi z aktivnim upravljanjem malo umirili situacijo in bi bilo konfliktnih primerov manj. To bi bilo koristno tudi za medveda, da bi lažje sobivali z njim. Če ne bo konfliktov, bodo ljudje na podeželju lažje sprejemali medvede.
V nekaterih nevladnih organizacijah, ki nasprotujejo odstrelu, opozarjajo, da je krmljenje medvedov eden od razlogov za višjo stopnjo rasti njihove populacije v Sloveniji. Po njihovem mnenju bi bilo najučinkovitejše reševanje konfliktov med človekom in medvedom, da se medvedom onemogoči dostop do visoko kalorične krmne hrane. Pravijo, da lov na zaščiteno živalsko vrsto in namerno povečevanje številčnosti nista zakonita. Kaj menite o tem?
Eno so krmišča, drugo so mrhovišča. Krmišča so namenjena divjim prašičem, ne medvedom. Jaz v lovišču nisem zainteresiran, da bom krmil medveda, saj ga bom tako privabil, divjih prašičev pa ne bo. Zato krmimo s koruzo v zrnju, spodaj pa naredimo še blatno lužo. Medved ne mara te hrane iz blata in je ne išče v mlakuži, prašiči pa pri tem uživajo. Tako se izognemo temu, da bi medveda pritegnili v lovišča. Menim, da teorija, da bolj kot jih hranimo, več jih je, v praksi ne drži. Medved si določi svoj življenjski prostor in odžene šibkejše medvede, ti pa si potem iščejo svoj življenjski prostor in stikajo za hrano v bližini naselij. Pušča pa alfa samec v svoji bližini medvedke. A si vsi določajo svoje “ozemlje”.
Divje prašiče je brez krmišč, s katerimi jih privabljamo, izjemno težko odloviti in ustreliti, saj so ene najbolj pametnih živali in vedo, kaj to pomeni. Zato je nesmiselno govoriti, da so to krmišča za medvede.
Medved vpliva tudi na druge vrste. Če je medvedov preveč, ogrožajo risa. Na Gorenjskem, kjer je medvedov malo, se ris vrača k svojemu plenu sedem dni. Na Notranjskem, kjer je medvedov veliko, pa tri dni. Ker mu v tem času medved ukrade plen.
Imamo tudi mrhovišča, na katera vozimo povožene živali iz naletov vozil na divjad ali kadavre domačih živali, ki so bili pregledani in zdravi. Registriranih mrhovišč je zelo malo. Mrhovišče mora biti zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge tako, da divji prašič ne more priti zraven, le medved. Pridobiti je treba dovoljenje veterinarske uprave. Ob tako velikem številu medvedov bi morali imeti več teh mrhovišč, ker s tem pritegnemo medveda globoko v gozd in stran od naselij. A bo morala tudi država kaj narediti za to, da jih bo več.
Lov že poteka, predsednik vlade Robert Golob pa je ministra Brežana pozval k zamrznitvi odvzema. Kaj menite o tem?
Izjava predsednika vlade je milo rečeno nepremišljena, njegov poziv, naj minister deluje v nasprotju s predlogi stroke, pa je po mojem mnenju nedopusten pritisk. Predsednik vlade bi za take pozive moral imeti podlago v strokovnih mnenjih. Tudi sam menim, da odstrel ni edini ukrep in so še drugi ukrepi, ki jih bomo morali izvajati. V trenutni situaciji pa je dovoljenje edini možni izhod. Sam zagovarjam stališče, da lahko upravljamo prostoživeče živali, tudi zavarovane, le na podlagi ugotovitev stroke s pomočjo znanstvenih metod. Zato tudi izvajamo štetje in druge ukrepe.
Vsem, ki dajejo te pozive, predlagam, da si preberejo sodbo upravnega sodišča, v kateri je podrobneje obrazloženo, katerim argumentom so sledili, da so sprejeli odločitev, da je dopusten ukrep tudi odstrel. Pa verjemite, da so imeli sodniki veliko dela pri sprejemanju takšnih sodb. Zagotovo pa v sodstvu znajo presoditi.
Odgovorne odločitve zahtevajo razumen in tehten premislek, ne pa všečnih pozivov. Če bo minister sledil pozivu in bo preklical dovoljenje, bomo v primeru napada na ljudi ali če bodo smrtni primeri, kot je bil žal nedavno v Italiji, morali ugotavljati, kdo je v resnici odgovoren za takšno smrt.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje