Kaj tik pred potjo v Beograd o slovenskem priznanju srbske skupnosti kot manjšine pravi Zoran Stevanović

Ko je srbski minister za človekove in manjšinske pravice Demo Beriša v začetku tedna za beograjski B92 dejal, da Srbija začenja pogovore s Slovenijo o priznanju srbske narodne skupnosti kot manjšine v Sloveniji, je to padlo v oči.

Ne zato, ker bi bila ta prizadevanja Srbije nekaj novega. Pač pa zato, ker je srbski minister začetek pogovorov s Slovenijo o tem napovedal kot dejstvo in ker je na pomembni državniški funkciji v Sloveniji zdaj Zoran Stevanović, ki se 16. junija s poslansko delegacijo odpravlja prav v Beograd, kamor ga na obisk vabi predsednica srbske skupščine in ena najvplivnejših predstavnic srbskih oblasti Ana Brnabić.

Stevanović je namreč novembra lani v intervjuju za srbski portal Srbski ugao jasno povedal, da podpira vsako pobudo za priznanje srbske narodnostne skupnosti kot manjšine v Sloveniji. Ta status imata pri nas sicer le italijanska in madžarska narodnostna skupnost.

"Srbi v Sloveniji si zaslužijo institucionalno priznanje. Podprl bi vsako pobudo, ki vodi k statusu narodne manjšine, saj se s tem ne izgubi nič. Prav nasprotno, s tem se krepi multietnična identiteta Slovenije in se izkazuje spoštovanje do ljudi, ki tukaj živijo že desetletja. To bi bilo civilizacijsko dejanje poštenosti in priznanja, ne pa politično vprašanje," je v intervjuju novembra lani dejal Stevanović.

Ko so slovenski mediji objavili napoved srbskega ministra in spomnili na Stevanovićeve izjave za Srbski ugao, se je Resnica odzvala z objavo na socialnih omrežjih.

Zapisali so, da bo ostalo pri tem, da imata status manjšine le madžarska in italijanska narodnostna skupnost, ostalo pa označili za "novinarske race iz iste jate". Kako lahko Stevanovićev intervju za Srbski ugao in javna izjava srbskega ministra, ki so ju navajali mediji, sodita v kategorijo "novinarskih rac iz iste jate", ni mogoče razumeti.

Stevanović "Morebitne spremembe na tem področju zahtevajo širše soglasje"

Nato pa je Stevanović svoj skorajšnji obisk v Beogradu pojasnil še nekoliko natančneje. Kot je za N1 sporočil prek tiskovne predstavnice v državnem zboru, je program njegovega obiska v srbski prestolnici "trenutno še v fazi usklajevanja pričakuje pa se, da se bodo ključne teme pogovora nanašale na krepitev sodelovanja med državama na področju gospodarstva, športa, kulture, izobraževanja in znanosti ter utrjevanje političnega dialoga in regionalne stabilnosti Zahodnega Balkana, nadaljnja podpora Slovenije evropski integraciji Srbije in državam v regiji ter druga aktualna vprašanja".

Tako odločen kot Resnica, da sprememb gotovo ne bo, Stevanović v funkciji predsednika državnega zbora sicer ni bil. Zapisal pa je: "V bilateralnih stikih srbska stran pogosto izpostavlja tudi vprašanje priznanja srbske skupnosti kot narodne manjšine. Gre za občutljivo vprašanje, ki terja premišljen in vključujoč pristop, pri čemer je treba poudariti, da bi morebitne spremembe na tem področju zahtevale širše politično in družbeno soglasje ter tudi spremembo ustave." Za spremembo ustave je potrebnih 60 poslanskih glasov, kar pa bi bilo vsaj v tem trenutku težko dosegljivo.

V preteklosti je bilo ob vprašanju statusa manjšine za Srbe v Sloveniji namreč prevladujoče politično stališče takšno, da je treba v tem primeru status manjšine priznati tudi drugim narodnostnim skupnostim iz območja nekdanje Jugoslavije. Torej tudi bosanski narodnostni skupnosti v Sloveniji, hrvaški, črnogorski, makedonski in kosovskim Albancem.