Droge verjetno še nikoli niso bile tako dostopne, kot so danes. Hkrati se na trgu praktično vsak teden pojavljajo nove psihoaktivne snovi, ki so pogosto izdelane tako, da se njihova sestava minimalno razlikuje od predhodne substance, a posledično nova droga ni uvrščena na sezname prepovedanih drog. Katere prepovedane substance so v Sloveniji najbolj razširjene in katere slovenska policija najpogosteje zaseže? Kako pogoste so zastrupitve in smrti, povezane s prepovedanimi substancami?
Kot ugotavljajo v združenju Drogart, ki je usmerjeno v zmanjševanje škodljivih posledic drog, se je uporaba alkohola in prepovedanih drog z leti spreminjala, predvsem pa se je spremenil odnos do uporabe teh snovi. Če so bile v začetku desetletja prisotne tako imenovane nove psihoaktivne snovi, so jih v zadnjem času ponovno zamenjale bolj tradicionalne droge, kot so kokain, amfetamini in ketamin.
Kot so nam pojasnili v Drogartu, so tradicionalne droge postale ponovno dostopne, uporabnikom pa so njihovi učinki bližje. Poleg tega se o drogah več govori, po izkušnjah volonterjev v Drogartu pa se je njihova uporaba bolj razširila tudi med splošno populacijo.
Najbolj razširjena droga pri nas je še vedno alkohol, od prepovedanih substanc pa je pogostejša uporaba marihuane, ugotavljajo v združenju Drogart, koliko so razširjene ostale prepovedane substance, pa je razvidno iz raziskav, ki jih opravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V letu 2018 je NIJZ izvedel drugo Nacionalno raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije. Izsledki raziskave, v katero so bili vključeni prebivalci med 15. in 64. letom starosti, kažejo, da je slaba četrtina prebivalcev Slovenije (21 odstotkov) vsaj enkrat v življenju uporabila vsaj eno od prepovedanih substanc.
“Najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka,” kažejo izsledki raziskave.
Razširjenost uporabe drog v zadnjem letu. (Vir: Evropska spletna raziskava o uporabi drog 2021, NIJZ 2021)
Malo manj kot devet odstotkov anketirancev je pritrdilo, da je vsaj enkrat v življenju ob eni priložnosti uporabilo več drog hkrati. Najpogostejši tandem sta alkohol in konoplja (92 odstotkov), sledi uporaba kombinacije alkohola, konoplje ter vsaj ene stimulativne droge (10 odstotkov).
“Psihoaktivna zdravila sta v zadnjem letu uporabila 2 odstotka prebivalcev Slovenije; med njimi jih je 16,6 odstotka hkrati uporabilo psihoaktivna zdravila in alkohol, 6,4 odstotka psihoaktivna zdravila in prepovedane droge, 4,6 odstotka pa vse tri snovi,” še ugotavljajo v raziskavi.
Primerjava med zadnjo raziskavo, ki so jo opravili leta 2018, in predzadnjo leta 2012 pa je pokazala, da se je uporaba prepovedanih substanc zvišala, in sicer predvsem na račun konoplje.
Uporaba drog v šolski populaciji
Fakulteta za farmacijo je leta 2021 izvedla raziskavo o uporabi novih psihoaktivnih snovi, v kateri je sodelovalo 319 študentov slovenskih univerz. Da so že kdaj v življenju uporabili katerega od sintetičnih kanabinoidov, je poročalo 7,9 odstotka anketiranih. 1,6 odstotka je poročalo, da so že kdaj v življenju uporabili katerega od sintetičnih katinonov (3-MMC in 4-MMC). O uporabi drugih novih psihoaktivnih snovi je poročalo 5,3 odstotka anketiranih, najpogosteje so poročali o uporabi ketamina.
Podatki Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med mladimi ESPAD, ki jo je v letu 2019 izvedel Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, pa kažejo, da je 23,2 odstotka anketiranih dijakov, starih 15 do 16 let, vsaj enkrat v življenju uporabilo konopljo, nekoliko več fantov (26 odstotkov) kot deklet (20,7 odstotka). “V zadnjih 12 mesecih je konopljo uporabil vsak peti anketiranec, v zadnjih 30 dneh pred raziskavo pa 11 odstotkov anketiranih dijakov,” so nam še pojasnili na NIJZ in dodali, da se je od leta 2015 do 2019 uporaba konoplje med 15- do 16-letniki rahlo zmanjšala, kar da lahko pripišemo manjši uporabi med dekleti.
Slika je simbolična. (Foto: Jan Gregorc/N1)
V Ljubljani kokain, v Kopru kanabis
Vsako leto na mednarodni ravni poteka raziskava o uporabi prepovedanih drog SCORE 2022. Leta 2022 je v monitoringu odpadnih voda, s pomočjo katerega ugotavljajo povprečno masno obremenitev biomarkerjev nedovoljenih drog, sodelovalo 118 mest s prispevnimi območji 132 čistilnih naprav, v analize pa je bilo vključenih 41 laboratorijev, vključno z laboratorijem skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan (IJS) pod vodstvom Ester Heath.
V letu 2022 je v raziskavi sodelovalo sedem občin, in sicer poleg Ljubljane še Velenje, Koper, Maribor, Novo mesto, Domžale – Kamnik in Kranj. Podatki v zadnjih letih kažejo na povečano dostopnost kokaina v različnih skupinah prebivalstva. Precejšnjo prisotnost kokaina v nočnem življenju potrjujejo podatki manjših raziskovalnih študij in podatki, zbrani z analizo odpadnih voda, ki jo izvaja Institut Jožef Stefan v sodelovanju z NIJZ. Raziskava je pokazala, da je med vključenimi slovenskimi mesti največja uporaba kokaina, ekstazija in metamfetamina v Ljubljani, amfetamina v Velenju, THC pa v Kopru. Trend porabe kokaina narašča v Mariboru, Domžalah in Kamniku ter Novem mestu.
V tokratni raziskavi so ugotavljali tudi prisotnost disociativnega anestetika. Med 15 mesti, ki so poročala o vsebnosti ketamina, se je Ljubljana uvrstila na peto mesto, v ostalih slovenskih mestih pa ta ni bil določen nad mejo detekcije. “Če podatke o masnih pretokih biomarkerjev nedovoljenih drog preračunamo na uporabo, sta med preučevanimi drogami najbolj razširjena kokain in kanabis oz. THC, ta pa pričakovano prednjači po številu odmerkov,” so navedli pri IJS.
Rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2022, v katero je bila že šestič vključena tudi Slovenija, je objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).
Katere droge najpogosteje zaseže slovenska policija?
Policija najpogosteje zaseže prepovedano drogo konopljo, ki še vedno prevladuje na našem tržišču. Samo lani je tako opravila 3.044 zasegov konoplje. “Sledijo kokain (310), heroin (296) in amfetamin (139),” so nam pojasnili na policiji in dodali, da sami pri vrsti zaseženih prepovedanih substanc ne opažajo razlik med zasegi pri posameznikih in kriminalnih združbah.
Kar zadeva količine zaseženih prepovedanih drog, so slovenski policisti lani zasegli 0,7 kilograma amfetaminov, 5,8 kilograma heroina, 109 MDMA tablet, 15.119 biljk ter 658,8 kilograma konoplje, 678,3 kilograma kokaina, 1,7 kilograma hašiša ter 88,1 litra hašiševega olja ter 7.285 tablet benzodiazepinov.
Zasežene sadike konoplje. (Foto: PU Maribor)
Zaseženi posušeni vršički konoplje. (Foto: PU Novo mesto)
Konoplja, ki so jo zasegli celjski policisti. (Foto: PU Celje)
Prirejen prostor za gojenje konoplje. (Foto: PU Celje)
Prostor za gojenje konoplje. (Foto: PU Ljubljana)
Med letoma 2015 in 2021 je bil sicer 24,3-odstotni upad kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, izhaja iz poročila, ki ga je objavil NIJZ.
Skladno z zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami pa posamezniku, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno uporabo, preti denarna kazen od 42 do 209 evrov. Če poseduje večje količine, pa ga lahko doleti denarna kazen od 209 do 626 evrov oziroma do 30 dni zapora.
Če ima storilec prekrška v posesti manjšo količino prepovedane droge ter prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog oziroma v socialnovarstveni program, ki jih potrdi zdravstveni svet ali svet za droge, se mu višina kazni lahko zniža.
Zastrupitve in smrti, povezane s prepovedanimi drogami
V poročilu NIJZ med drugim s pomočjo podatkov UKC Ljubljana, ki je sekundarna bolnišnica za ljubljansko območje z okoli 600.000 prebivalci, ugotavljajo, da se je med letoma 2018 in 2020 število obravnav zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami zmanjševalo, nato pa so v letu 2021 ponovno zaznali porast. “V letu 2021 je bilo zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnavanih 151 oseb, kar je 19 obravnav več kot preteklo leto,” so nam pojasnili.
V zadnjem desetletju so zdravniško pomoč posamezniki najpogosteje poiskali zaradi zastrupitve s kanabisom, z izjemo leta 2018, ko je po številu zastrupitev prednjačil kokain, ter leta 2021, ko je bilo število zastrupitev s kokainom in kanabisom enako (55 primerov). “V letu 2020 se je število zastrupitev s konopljo zmanjšalo na 48 primerov, kar je verjetno posledica epidemije covida-19, nato pa se je v letu 2021 ponovno povečalo, in sicer za 7 primerov v primerjavi s preteklim letom,” so še pojasnili na NIJZ.
Kot so nam še dejali, je število obravnav zaradi zastrupitev s kokainom začelo strmo naraščati po letu 2013. “Leta 2016 je bilo obravnavanih 54 oseb zaradi zastrupitve s kokainom, leta 2018 pa že 65, kar je največ zastrupitev s kokainom do sedaj. V letu 2020 pa se je število zastrupitev zmanjšalo na 45 primerov, kar je verjetno prav tako kot pri kanabisu posledica epidemije covida-19. Leto pozneje je število zastrupljenih s kokainom ponovno naraslo, in sicer na 55 primerov.”
V letu 2021 pa so na ljubljanskem kliničnem centru zaznali ekstremno povečanje zastrupljenih z novejšimi psihoaktivnimi snovmi. Šlo je predvsem za zastrupitve s sintetičnimi katinoni, sintetičnimi kanabinoidi, sintetičnimi opioidi, sintetičnimi benzodiazepini in sintetičnimi triptamini.
Število obravnavanih oseb zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami v UKC Ljubljana med 2010 in 2021. (Vir: UKC LJ, interna klinika, center za klinično toksikologijo in farmakologijo)
Smrti, ki so povezane z uporabo drog, pa pristojni spremljajo skladno s priporočili EMCDDA, in sicer ločijo med neposrednimi smrtmi, to so smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog v telesu (namerne zastrupitve oz. predoziranja, nenamerne zastrupitve ter smrti, kjer namena niso potrdili), ter posrednimi smrtmi, kjer je bilo delovanje drog pridruženi vzrok smrti.
Od leta 2012 v Sloveniji opažamo trend naraščanja števila umrlih zaradi prepovedanih drog, in sicer vse do leta 2019. Leta 2020 pa se je trend obrnil navzdol. Trend upadanja smrtnosti so raziskovalci zaznali predvsem v moški populaciji, medtem ko število smrtnih primerov med ženskami od leta 2017 ostaja skoraj nespremenjeno. Poleg tega je v primerjavi z moškimi bistveno manjše skozi celotno opazovano obdobje.
“V letu 2021 smo v Sloveniji zabeležili 65 primerov smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog, kar vključuje namerne zastrupitve (samomor), nenamerne zastrupitve (predoziranja) in predoziranja brez ugotovljenega namena, kar je manj kot v letu 2020,” so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V letu 2021 je bilo med umrlimi 55 moških in 10 žensk.
Smrti, povezane z uporabo najpogostejših drog, 2010–2021. (Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ 46)
Kot so še pojasnili, od leta 2016 do 2020 narašča število smrti predvsem v starostni skupini 45 in več, kar kaže, da zaradi uporabe drog umirajo vse starejši uporabniki. “Je pa v zadnjem obdobju in tudi v letu 2021 največji delež umrlih v starostni skupini od 30 do 44 let,” so še pojasnili in dodali, da je bila predlani povprečna starost umrlih moških 41,2 leta, povprečna starost žensk pa 57,8 leta.
“Večina smrti v letu 2021 je bila opredeljena kot zasvojenost, saj je šlo za uporabo več drog hkrati, in s toksikološkimi analizami ni bilo mogoče opredeliti glavne droge, ki je povzročila smrt. Ostale smrti so bile zaradi prevelikih odmerkov opiatov/opioidov (17 primerov), zaradi poživil (5 MDMA, 5 kokain), ena smrt zaradi halucinogena, dve smrti pa sta bili povezani z uporabo konoplje,” so nam razložili na NIJZ.
Dodali so, da je število zastrupitev s kokainom strmo naraslo leta 2016, ko so pristojni obravnavali kar 18 smrti zaradi zastrupitve. Zaradi metadona je v letu 2021 umrla 1 oseba, kar je v primerjavi z letom prej znatno manj. Zaradi zastrupitev s heroinom je v letu 2021 umrlo 7 oseb. Kot so še poudarili na NIJZ, je viden trend padanja primerov smrti zaradi heroina, metadona in kokaina, prav tako od leta 2018 upada število umrlih zaradi sintetičnih opioidov.
Združenje Drogart v okviru svetovalnice izvaja tudi svetovanje in psihoterapijo za tiste uporabnike, ki želijo zmanjšati ali prenehati uporabo drog. Kot nam je pojasnila Anja Mihevc, vodja Drogart svetovalnice, je pomembno, da posamezniki na srečanje pridejo trezni, da lahko z njimi zastavijo cilje, ki jih želijo doseči. “Ključni del je zmanjševanje tveganj oziroma škode za uporabnika,” je pojasnila Mihevc in dodala, da uporabniki pri njih najpogosteje poiščejo pomoč zaradi težav s kokainom in marihuano.
Če menite, da imate težave z drogami, se lahko obrnete na katerega od programov pomoči, navedenih na tej povezavi. Eden od teh je tudi Drogart, ki zagotavlja anonimno svetovanje, za vključitev v svetovanje pa ne potrebujete zdravstvenega zavarovanja.
