Ministri članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so razpravljali o napredku pri sprejemanju uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, glede katere ima Slovenija zadržke. Na dnevnem redu je bila tudi problematika velikih zveri v EU.
Ministri članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so prvi dan zasedanja v Luxembourgu med drugim razpravljali o napredku pri sprejemanju uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, glede katere ima Slovenija zadržke. Na dnevnem redu je bila tudi problematika velikih zveri v EU, kar je prav tako pomembna tema za Slovenijo.
Švedsko predsedstvo EU je tako po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poročalo o napredku glede predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je Evropska komisija ministrom predstavila julija lani, trenutno pa poteka obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU za pesticide.
Že v obdobju priprave predloga uredbe so številne članice, vključno s Slovenijo, opozarjale na problematične vidike napovedanega predloga, med drugim na pomanjkanje učinkovitih alternativ kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom in na neupoštevanje strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje posamezne države pri zastavljenih ciljih, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu.
Najbolj problematična je za Slovenijo popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na t. i. občutljivih območjih, kar bi v Sloveniji prizadelo 40 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi. Kmetijska ministrica Irena Šinko je tako danes po navedbah ministrstva znova izpostavila, da je treba upoštevati različna izhodišča in prispevke posamezne države k EU povprečju.
“Slovenija je v preteklosti že občutno zmanjšala rabo fitofarmacevtskih sredstev in hkrati predlagala metodologijo za zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki bi zadostila ciljem na ravni EU. Prehod na trajnostne sisteme pridelave hrane mora omogočati opravljanje primarne vloge kmetijstva – pridelave hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti,” so ministrico citirali na ministrstvu.
Težave zaradi velikih zveri
Ministri so ob tem razpravljali o težavah, ki jih za kmetijsko dejavnost povzroča naraščajoča populacija velikih zveri, in nevarnosti, ki jo ti predstavljajo za ljudi in živali. Romunija je po navedbah kmetijskega ministrstva predlagala pregled pravnega okvirja, pri čemer naj se upošteva sedanje stanje velikih zveri.
Ministrica Šinko je v razpravi izpostavila, da so tudi v Sloveniji težave s povečanim številom velikih zveri, zlasti rjavega medveda, volka ter šakala, to pa ima negativne posledice za rejo domačih živali. Ministrstvo podpira aktivnosti, ki gredo v smer boljšega upravljanja s populacijo rjavega medveda in volka, potrebna finančna sredstva za izvedbo zaščitnih ukrepov pa bi bilo treba zagotoviti tudi zunaj obstoječih sredstev skupne kmetijske politike.
Ministri so sicer zadnje zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pod vodstvom švedskega predsedstva začeli z ribiškimi točkami. Evropska komisija je tako poročala o stanju skupne ribiške politike in o posvetovanjih o ribolovnih možnostih za 2024. Slovenija je v okviru razprave po navedbah ministrstva namenila pozornost ukrepom upravljanja, ki zadevajo ribištvo v Jadranskem morju.
Z vidika slovenskega ribištva Slovenija tako po besedah ministrice Šinko podpira nadaljevanje prizadevanj za trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri, pri čemer pa da je pri pripravi in izvedbi predlogov ukrepov upravljanja nujno upoštevati potencialni vpliv ukrepov na manjše ribiške sektorje.
Ministri so sprejeli tudi sklepe o paketu ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva v EU. Slovenija pozdravlja dejstvo, da sklepi prepoznavajo potrebo po upoštevanju posebnosti v posameznih članicah ter posebnosti in potrebe malega priobalnega ribolova ter manjših obalnih in ribiških skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom. Za Slovenijo je po navedbah ministrice bistvenega pomena ustrezna izvedba energetskega prehoda ribiške flote, saj je ta na ravni EU v povprečju stara več kot 30 let.
Ministri so se sicer danes seznanili tudi s poročanjem nemške delegacije o stanju glede prepovedi gojenja živali za pridelavo krzna v zakonodajne predloge o dobrobiti živali ter preučitvi možnosti uvedbe prepovedi prodaje in trženja proizvodov, pridobljenih iz kožuharjev. Svet se je seznanil še z informacijo o potrebi glede krepitve medsektorskega sodelovanja v povezavi z zoonoznimi nevarnostmi za zdravje. V zadnjem obdobju se namreč povečujejo zdravstvena tveganja zaradi številnih infekcijskih bolezni, so zapisali na ministrstvu.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!