Danes bo državni zbor odločal o novi ministrski ekipi. Presenečenj ne gre pričakovati, takoj po potrditvi pa se bo vlada Roberta Goloba sestala na ustanovni seji. Na dnevnem redu bo imela vrsto kadrovskih točk – morebitna odprta vprašanja naj bi sicer predsedniki koalicijskih strank dorekli še pred sejo državnega zbora.
Na dnevnem redu današnje seje vlade, ki bo takoj po potrditvi ministrske ekipe v državnem zboru, bo vrsta kadrovskih točk: imenovali naj bi šefa Sove, direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom), generalnega direktorja policije pa tudi generalno sekretarko vlade, državne sekretarje v premierjevem kabinetu in na posameznih ministrstvih … Ime prihodnjega šefa Sove v ožjem krogu Gibanja Svoboda še močno skrivajo – mandatar Robert Golob nam je danes dejal, da je ta še skrivnost. Večina drugih imen pa je že pricurljala v javnost. Kot smo poročali, naj bi Uroša Urbanijo na čelu Ukoma nasledil Dragan Barbutovski. Ta je bil tiskovni predstavnik prvega slovenskega predsedovanja Evropski uniji, vodil je nekatere večje projekte EU, pred tremi leti pa je bil imenovan za državnega direktorja Slovenije za Britanski svet. Kot najverjetnejšega novega generalnega direktorja policije v koalicijskih vrstah omenjajo Boštjana Lindava, ki je bil kmalu po prihodu Janševe vlade razrešen z mesta direktorja uprave kriminalistične policije.
Že danes naj bi postavili tudi vsaj del državnih sekretarjev v kabinetu premierja Goloba. Nekdanji obrambni minister Anton Grizold bo državni sekretar za obrambne in vojaške zadeve, bivši ambasador v Rusiji, nato pa stalni predstavnik Slovenije pri Natu v Bruslju in vodja misije pri Ovseju na Dunaju Andrej Benedejčič za nacionalno in mednarodno varnost. Nekdanji veleposlanik v Italiji in na Hrvaškem Vojko Volk naj bi bil kot državni sekretar v Golobovem kabinetu zadolžen za področje zunanje politike, Igor Mally, ki je državnosekretarsko funkcijo zasedal že pri premierju Marjanu Šarcu, pa naj bi bil tudi tokrat pokrival zadeve EU. Bivša poslanka SD Melita Župevc naj bi skrbela za strateško komuniciranje, državna sekretarka, ki bi usklajevala delo vlade in državnega zbora, pa bi po besedah naših virov utegnila postati nekdanja poslanka SAB Maša Kociper.
Mesto generalne sekretarke vlade naj bi pripadlo poslanki Gibanja Svoboda Barbari Kolenko Helbl. Ob njeni kandidaturi se je sicer pojavila dilema, ali bi morala ob prevzemu omenjenega mesta odstopiti s poslanskega položaja. To vprašanje je še toliko bolj pereče, ker odstop v prvih šestih mesecih po potrditvi poslanskega mandata pomeni, da bi morale biti v volilni enoti, v kateri je kandidirala, nadomestne volitve in bi torej lahko v parlament prišel kandidat katere druge stranke. Mnenja pravnikov so različna, očitno pa so se v Gibanju Svoboda zatekli k tolmačenju, da bo Kolenko Helbl z imenovanjem na mesto generalne sekretarke vlade poslanska funkcija preneha. To sicer pomeni, da možnosti vrnitve v državni zbor ne bo imela, nadomestne volitve pa ne bodo potrebne. V poslanske klopi bi v takšnem primeru sedel poslanec, ki je dosegel naslednji rezultat na listi Gibanja Svoboda v mariborski volilni enoti, to je Tomaž Lah.
Kot je znano, bosta državna sekretarja na MZZ postala Samuel Žbogar, ki je bil v Pahorjevi vladi zunanji minister, in bivši namestnik veleposlanice na Nizozemskem Marko Štucin. Izbira slednjega je v diplomatskih krogih vzbudila kar nekaj začudenja. Na notranjem ministrstvu bo eno od državnosekretarskih mest zasedel profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar, o drugem mestu pa se bodoča notranja ministrica Tatjana Bobnar po naših informacijah pogovarja z nekdanjo podpredsednico državnega zbora iz vrst LMŠ Tino Heferle. Bodoči obrambni minister Marjan Šarec je o tem, kdo bodo njegovi najožji sodelavci, zelo skrivnosten. Kot možni državni sekretar se sicer omenja minister za javno upravo v Šarčevi vladi Rudi Medved.
Prihodnji minister za finance Klemen Boštjančič je dva svoja državna sekretarja že razkril (na ministrstvu za finance so sicer lahko štirje državni sekretarji). To bosta Saša Jazbec in Tilen Božič, ki sta v preteklosti že zasedala ta položaj. Prihajajoči minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal, da bo imel tri državne sekretarje: Tadeja Ostrca s katedre za stomatološko protetiko na ljubljanski medicinski fakulteti, predsednico Socialne zbornice Slovenija Bredo Božnik in magistrico zdravstvene nege Aleksandro Lah Topolšek. Svoja bodoča najožja sodelavca je že obelodanila tudi prihodnja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Izbrala je Urbana Kodriča, ki službuje na tržnem inšpektoratu na Primorskem, in upravnika Jureta Trbiča, ki se je ukvarjal z upravno pomočjo strankam. Državna sekretarja pri bodočem ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu bosta Uroš Vajgl, ki je bil v času slovenskega predsedovanja Svetu EU na našem stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju, in Matej Skočir, ki vodi sektor za internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu.
Pri bivšem rektorju ljubljanske univerze Igorju Papiču bo v času, ko bo minister za izobraževanje, državni sekretar Darjo Felda s primorske univerze. Po spremembah zakona o vladi se bo Felda preselil na čelo resorja za vzgojo in šolstvo, Papič pa bo prevzel vodenje novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tja naj bi z njim odšel drugi državni sekretar, bivši prorektor ljubljanske univerze Matjaž Krajnc.
Bodoči minister za infrastrukturo Bojan Kumer je po današnjem zaslišanju pred parlamentarnim odborom razkril, da bo predsednica SAB Alenka Bratušek – dokler ne bo prevzela vodenja infrastrukturnega resorja in se bo sam preselil na čelo resorja za okolje, podnebje in energijo – njegova državna sekretarka. Poleg Bratušek je v svojo najožjo ekipo izbral še Tino Sršen, ki je že zaposlena na infrastrukturnem ministrstvu.
Dominika Švarc Pipan je za državna sekretarja na pravosodnem ministrstvu povabila bivšega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa ter pravnika in diplomata Sebastjana Zbičajnika. Oba sta na zadnjih volitvah kandidirala na listi SD: Šoltes v Ljubljani, Zbičajnik v Slovenj Gradcu. Slednega je predsednik republike Borut Pahor pred petimi leti predlagal za člana stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu, vendar ga državni zbor ni potrdil.
Državna sekretarja pri bodočem gospodarskem ministru Matjažu Hanu bosta bivši predsednik DZ in kmetijski minister Dejan Židan ter nekdanji poslanec SD Matevž Frangež. Četrti ministrski kandidat SD Aleksander Jevšek pa bo lahko do sprememb zakona o vladi, s katerimi se bo sedanja vladna služba preoblikovala v ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, imel le enega državnega sekretarja. To mesto bo zasedel bivši poslanec Marko Koprivc. Po spremembah zakona bi se mu utegnila po naših informacija pridružiti bivša pravosodna in obrambna ministrica Andreja Katič.
Enake omejitve veljajo za vladno službo za digitalno preobrazbo, kjer bo do njene preobrazbe v ministrstvo državni sekretar Matej Kalan, ki sedaj dela v IT industriji. Nato naj bi v najožjo ekipo ministrice Emilije Stojmenove Duh vstopila še Aida Kamišalić Latifić z mariborske univerze.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo sedanji strokovni sodelavec v poslanski skupini Levica Dan Juvan, začasno pa še sociolog Simon Maljevac. Slednji bo po spremembah zakona o vladi prevzel vodenje tega resorja, s katerega se bo na čelo novega ministrstva za solidarno prihodnost preselil koordinator Levice Luka Mesec.
V rokah Levice bo tudi ministrstvo za kulturo, kjer si je Asta Vrečko za desno roko izbrala nekdanjega pomočnika direktorice Moderne galeriji v Ljubljani Marka Rusjana. Državna sekretarka pri ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu pa naj bi postala novinarka in aktualna izvršna urednica Primorskih novic Vesna Humar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje