V kabinetu predsednika vlade za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi s spletno vplivnico in svetovalko za družbena omrežja Samanto Cimerman, ki naj bi jo k premierju pripeljala Tina Gaber, podpisali tudi pogodbo. A po informacijah N1 je kabinet predsednika vlade v minulih dneh obiskal še kakšen komunikator. Premier, kot kaže, v (novo) komunikacijsko strategijo polaga upe, da mu bo s tem uspelo dvigniti odstotke javnomnenjske podpore. Toda profesor Marko Milosavljević opozarja, da politik ni "pralni prašek ali pa banana" in da tisti politik, ki verjame v moč svojih argumentov, nima težav s tem, da se sooči s težkimi in neprijetnimi novinarskimi vprašanji.
Spletna vplivnica in poznavalka družbenih omrežij Samanta Cimerman, ki jo je minuli teden na pogovor s premierjem Robertom Golobom pripeljala njegova partnerica Tina Gaber, si, kot kaže, za zdaj ne more obetati svetovalne pogodbe s kabinetom predsednika vlade.
Od tam so namreč na vprašanje, ali nameravajo z njo podpisati pogodbo, za N1 odgovorili, da o tem za zdaj ne razmišljajo.
A očitno premier veliko stavi na (novo) komunikacijsko strategijo, saj naj bi ga minuli teden obiskal vsaj še en zunanji komunikator.
Že pred tedni pa je bilo med vladnimi piarovci precej dvignjenih obrvi zaradi sestanka o strateškem komuniciranju, ki se ga je poleg nekaterih ministrov in njihovih sodelavcev kot poznavalka družbenih omrežij udeležila tudi Tina Gaber.
Poudarila naj bi, da težko razume, zakaj ministri družbenih omrežij ne uporabljajo pogosteje. V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da “družbena omrežja nagovarjajo določene skupine prebivalstva, ki jih s klasičnimi načini komuniciranja ne dosežemo”.
Povečevanje vpliva Tine Gaber?
Toda omenjeni sestanek so nekateri razumeli kot povečevanje vpliva Tine Gaber na delovanje premierjevega kabineta in vlade.
To naj bi po neuradnih informacijah motilo tudi nekatere ministre in druge premierjeve ožje sodelavce. Pomisleke naj bi imela tudi odhajajoča vodja Golobovega kabineta Petra Škofic, ki si je po besedah naših virov prizadevala za delovanje kabineta po predpisih in skušala vpletanje Tine Gaber omejevati.
Da politiki uporabljajo socialna omrežja, seveda ni novost. Je pa pomembno, kako jih uporabljajo in kaj tam sporočajo. Komunikacija prek družbenih omrežij je zgolj enosmerna komunikacija brez novinarskih vprašanj in podvprašanj.
V volilni kampanji je bil tudi Golob oster do tega, da je prejšnji premier Janez Janša prek omrežja X komuniciral pomembne odločitve vlade; Golob se je tedaj na to odzval z besedami, da sam računa na omrežju X sploh ne bo imel.
A minuli konec tedna je prek Instagrama v javnost poslal pomembno politično sporočilo, s katerim je zavrnil namigovanja, da bo predčasno zapustil položaj predsednika vlade in odšel v Bruselj za evropskega komisarja.
Kot pravi profesor iz ljubljanske Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević, politiki z uporabo družbenih omrežij “pogosto preprečujejo sicer tradicionalno vlogo medijev in novinarstva”.
Na novinarskih konferencah in v intervjujih so namreč izpostavljeni tveganju neprijetnih ali nepričakovanih novinarskih vprašanj. Že nekaj mesecev lahko opazujemo, kako aktualna vlada, predvsem pa predsednik vlade, z javnostjo pretežno komunicira prek svojih lastnih kanalov, kjer lahko nadzorujejo vsebino, slog ali formo svojih sporočil, dodaja Milosavljević.
“Osebno to dojemam kot pribežališče politikov, namreč pobeg pred tem, da se soočijo z javnostjo in novinarji, ki so zgodovinsko gledano tukaj zato, da v imenu državljanov postavljajo ustrezna in pomembna vprašanja. Politik pogosto na pomembna in neprijetna vprašanja ne bo želel odgovoriti, ampak bo odgovarjal na tiste teme, kjer je morda uspešen, izogibal pa se bo pogovoru o tistih sferah, kjer ni uspešen. Zato nujno potrebujemo ne samo promocijskih pogovorov in nastopov, ampak predvsem neodvisne novinarske pogovore – med ‘neodvisne’ pogovore pa ne uvrščam tistih s prijateljskimi novinarji, ki so tako ali drugače povezani z eno ali drugo stranko ali koalicijo,” je za N1 ocenil Marko Milosavljević.
“Politik, ki verjame v moč svojih argumentov, se bo soočil z novinarskimi vprašanji”
“Politiki, ki se bojijo, da bi v intervjujih, novinarskih vprašanjih izpadli nesposobni oziroma nekompetentni, se skušajo na tak način temu izogniti. Politik, ki verjame v svojo moč, v svojo sporočilnost in svoje argumente, pa se bo brez težav soočil tudi z neprijetnimi novinarskimi vprašanji,” pravi Milosavljević in dodaja, da je komuniciranje filtriranih in kontroliranih sporočil prek družbenih omrežij z vidika politika sicer razumljivo, javnosti pa v resnici ne koristi.
Spomnil je tudi na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v času mandata objavljal različne fotografije na svojih profilih na družbenih omrežjih in se je na tak način skušal približati javnosti.
“Borut Pahor je bil v svojih objavah izjemno fotogeničen in dober predstavnik politika te nove družbeno-medijske sfere. A za politika, kot je predsednik vlade, je bistveno bolj kot forma pomembna vsebina. Lahko se strinjamo, da mora tudi predsednik ali predsednica republike gledati na vsebino, a glede na slovenski politični sistem je to za predsednika vlade še toliko bolj pomembno,” je dejal Milosavljević.
Profesor Milosavljević se tudi sprašuje, kdo so ljudje, ki sodelujejo pri komunikaciji na družbenih omrežjih. Gre za politika, “ne pa za pralni prašek ali pa banane”, pravi. In dodaja, da bi bilo zato primernejše uporabiti način, ki upošteva, da gre za politika in za pomembno tematiko.
“Ne pa pri tem morda uporabljati pristopov, kakršnih so nekateri navajeni zgolj na podlagi izkušenj promocij takšnih in drugačnih tržnih izdelkov,” še pravi Milosavljević.
“Obstaja zelo velik razpon, kako se lahko komunicira in kdo vse so lahko svetovalci za digitalno komuniciranje. Tukaj se postavlja tudi vprašanje, ali so ti svetovalci za nekega politika v nekem relativno kritičnem trenutku slovenske javnosti primerni – denimo v času stavke zdravnikov, popoplavne obnove, nezadovoljstva dela kmetov ali upokojencev. Ko so stvari občutljive, je običajno neka distancirana zmernost in relativna konservativnost pri komuniciranju bolj primerna kot pa pretirano družbeno medijsko eksperimentiranje, ki lahko hitro razburi občinstvo,” je še dejal Marko Milosavljević.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje