Na današnji seji je vlada odločila, da bo ponovila postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev. Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je zaradi ponovitve postopka odstopila z ministrskega mesta, to pa je obrazložila s tem, da je sklep vlade strokovno neutemeljen.
Na današnji seji se je vlada odločila, da ponovi postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev v evropskem javnem tožilstvu (EJT) in razpiše nov poziv k vložitvi kandidatur. Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič (SMC) je zato nepreklicno odstopila. V prvem odzivu je zapisala, da je bil današnji sklep vlade strokovno neutemeljen.
?‼️Sprejeli smo odločitev: postopek izbire kandidatov za evropske tožilce se ponovi. Nov poziv pomeni premik z mrtve točke, na kateri se nahajamo. Podrobneje ⬇️https://t.co/tptkhZRJEU
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) May 27, 2021
Odločitev je na Twitterju potrdil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je zapisal, da gre pri imenovanju “za preveč pomembno zadevo, zato ne sme biti niti sence dvoma o korektnosti postopka njihove izbire ali o morebitni kontaminiranosti kandidatov”. Nov poziv po njegovih besedah pomeni “premik z mrtve točke, na kateri se nahajamo”. “Vlada ima vso pristojnost, da postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev izpelje tako, da se izognemo vsakemu dvomu v njegovo korektnost in da se ponovljen postopek izpelje transparentno,” je še zapisal v odzivu.
“Res je, da je v sistem Evropskega javnega tožilstva vključenih le 22 držav članic, a menim, da ta institut okrepljenega sodelovanja predstavlja več Evrope in je pomembna priložnost za boj proti korupciji in dejanja na škodo sredstev Evropske unije. Današnji sprejet sklep Vlade Republike Slovenije o neseznanitvi evropskih delegiranih tožilcev je strokovno neutemeljen. Kot sem že večkrat poudarila, je bil postopek s strani ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in uredbo Sveta. Spoštovanje veljavne zakonodaje in njenih postopkov zagotavlja pravno varnost in s tem tudi pravno državo, za kar sem se vedno in se bom zavzemala.”
Lilijana Kozlovič, pravosodna ministrica v odstopu
Vlada namreč meni, da bi morala Slovenija na EJT poslati seznam kandidatov in ne zgolj dveh kandidatov. Toliko je namreč mest, ki Sloveniji v EJT pripadajo. Pristojne institucije so pravilnosti postopka sicer pritrdile.
Na odločitev vlade se generalni državni tožilec Drago Šketa in Državnotožilski svet danes, kot so pojasnili za STA, ne bosta odzvala, saj k temu, kar so pojasnili v sredo, nimajo kaj dodati. Šketa je v sredo ocenil, da bi vladna razveljavitev celotnega postopka lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, odločitev vlade pa bi bila nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj.
Državnotožilski svet pa je v sredo znova poudaril, da so predlog oblikovali v skladu s tedaj veljavnim zakonom, v katerega so bile ustrezno prenesene določbe uredbe Sveta EU, oba predlagana kandidata pa izpolnjujeta vse predpisane pogoje. “Ker je vse postopke treba začeti, voditi in zaključiti v skladu s predpisi, Državnotožilski svet upravičeno pričakuje, da bo tudi predmetni postopek zaključen zakonito, upoštevaje zakonske pristojnosti posameznih akterjev v postopku, kot tudi upoštevaje ustavno prepoved povratne veljave pravnih aktov,” je sporočila predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič.
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je sicer v preteklosti že zatrdila, da od kandidatov, ki so bili izbrani strokovno, ne bo odstopila. Zaplet je bila sicer pripravljena rešiti tudi tako, da bi Slovenija najprej imenovala le enega kandidata. S tem bi po njenih besedah presekali gordijski vozel in rešili situacijo.
Dogovor s sindikati potrjen
Lilijana Kozlovič ni edina ministrica iz vrst SMC, ki ji je premier Janša blokiral odločanje o resornih zadevah. Vlada namreč v zadnjih desetih dneh na dnevni red ni uvrstila dogovora, ki ga je ministrstvo za javno upravo uskladilo s sindikati javnega sektorja, ker naj bi mu – tako portal Necenzurirano – premier Janša nasprotoval.
Toda vlada je dogovor s sindikati javnega sektorja danes le uvrstila na dnevni red in ga tudi potrdila. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na vladni novinarski konferenci potrdil sprejetje dogovora in razložil njegove podrobnosti.
Ozadje imenovanja tožilcev
Postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev je stal več mesecev. Kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, Matej Oštir in Tanja Frank Eler, naj bi bila po nekaterih interpretacijah moteča za Janšo.
Tožilka Tanja Frank Eler je sodelovala pri pripravi tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora proti Janši, Oštir pa je zavrgel ovadbo zoper Pro Plus v primeru suma protipravnega omejevanja konkurence. Ovadbo zaradi plačljivih kanalov je na tožilstvo podala agencija za varstvo konkurence (AVK). Pro Plus naj bi prevladujoči položaj zlorabljal s tem, ko naj bi dobavo plačljivih programov pogojeval tako, da morajo distributerji programe Pro Plusa vključiti v sheme programov na najboljša mesta, s čimer naj bi neposredno določal nepoštene prodajne poslovne pogoje.
Ovadbo so zavrgli, ker ni bil podan utemeljen sum, da so osumljenci storili naznanjeno kaznivo dejanje.
Sicer pa je Janša v preteklosti kot razlog za zaplete pri njunem imenovanju navajal tudi neznanje tujih jezikov. Kandidata sta takrat znanje tujih jezikov potrdila. Poslanci so marca sprejeli tudi novelo zakona o državnem tožilstvu. Ta med drugim kot pogoj za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev zahteva znanje delovnega jezika evropskega javnega tožilstva na ravni C1.
Generalni državni tožilec Drago Šketa meni, da bi, če bi vlada razveljavila razpis za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, šlo za nezakonito odločitev. Takšna odločitev vlade bi lahko bila po njihovem mnenju arbitrarna, saj bi pomenila “poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, ki se zagotavlja tudi preko postopkov imenovanja”.
Poleg Slovenije tožilcev ni imenovala še Finska
Evropskih delegiranih tožilcev nista imenovali le še Slovenija in Finska. Evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi je za Financial Times povedala, da si Finci želijo tožilca imenovati za krajši delovni čas.
Deloma težavo predstavlja finska zakonodaja, ki po mnenju evropskega javnega tožilstva ne omogoča neodvisnosti tožilcev od njihovih nacionalnih oblasti, kar je za EJT ključnega pomena. Prav zato si želijo tožilce imenovati za krajši delovni čas, smiselnost tega pa so opredelili tudi s pričakovanjem, da bo število kazenskih zadev, ki na Finskem sodijo pod EJT, omejeno.
Kövesijeva meni, da bi dovoljevanje finskim tožilcem, da sodijo tako pod nacionalno oblast kot tudi pod Luksemburg, pomenilo nevaren precedens za druge države, kjer je ogrožena neodvisnost sodstva. “Tožilci bi morali biti neodvisni, sicer ne moremo biti učinkoviti,” je dejala.
Evropsko javno tožilstvo naj bi začelo delovati 1. junija. Pristojno bo za preiskavo porabe evropskih sredstev in pregon morebitnih goljufij, korupcije ali pranja denarja s posledicami za proračun EU. V tožilstvo pa ne bodo vključene Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!