Prvič v zgodovini države se bo zgodilo, da bomo imeli bivšega predsednika republike, ki še ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, prav tako se ne more vrniti na svoje staro delovno mesto. Je to res primerno? Gre za enega od simbolov slovenske državnosti in za neposredno voljeno funkcijo. Kaj pravijo politične stranke? So pripravljene to spremeniti?
23. decembra se bo Borutu Pahorju iztekel status bivšega predsednika republike, s tem pa bo izgubil tudi pravice, ki jih ima bivši predsednik po zakonu o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike Slovenije.
Bivši predsednik ima eno leto po prenehanju mandata na položaju predsednika republike pravico do pisarne, do svetovalca in še enega zaposlenega za administrativne in tehnične naloge ter pravico do službenega vozila z voznikom in varovanja.
Po izteku tega obdobja bo še vedno imel naziv bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.
A zdaj se bo prvič v zgodovini države zgodilo, da bomo imeli bivšega predsednika republike, ki še ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, prav tako se ne more vrniti na svoje staro delovno mesto. Pahor je bil namreč pred izvolitvijo na mesto predsednika republike izvoljen kot poslanec v državni zbor.
Prvi predsednik Milan Kučan se je dobro leto po prenehanju mandata upokojil, drugi predsednik republike Janez Drnovšek je umrl dva meseca po koncu mandata, Danilo Türk se je kmalu po zaključku mandata upokojil. Borut Pahor pa se v poslanske klopi ne more vrniti, še zmeraj pa je zamrznjeno tudi njegovo članstvo v stranki SD.
Kot je napovedal konec novembra ob izidu njegovega knjižnega prvenca z naslovom zmaga je začetek, je Pahor zdaj ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Ideja je zgraditi vplivni think tank za spodbujanje dialoga, razvoja in vključitve držav regije Zahodnega Balkana v EU.
Kot je ocenil Pahor, ima “pravico in na neki način tudi dolžnost države Zahodnega Balkana spraviti v EU”, da bi si zagotovili mir, varnost in blaginjo v naši soseščini. “Tega se lotevam z veliko zavzetostjo. Ob nekaterih drugih stvareh, saj je treba tudi zaslužiti,” je še pojasnil novembra.
V nedavnem intervjuju za Večer pa je povedal tudi, da zakonodaja na področju pravic nekdanjih predsednikov republike v primerjavi z drugimi zahodnimi državami ni najboljša. Dejal je, da je dobro, da ima nekdanji predsednik možnost nadomestila, pisarne in dveh sodelavcev in da je ta čas izkoristil tudi za zasebne stvari ter za pripravo in ustanovitev zavoda.
Sam vidi dve možnosti za bivše predsednike. Ali da bivši predsednik ni vezan na nič in bo sam presodil, ali bi morda njegovo delovanje v prihodnosti lahko nasprotovalo državnim interesom. Ali pa da slovenska zakonodaja sledi tradiciji nekaterih zahodnih držav in predsednika materialno in pravno obvežejo, da se ne vtika v javne zadeve.
“Ko bom 23. decembra odšel iz pisarne, nisem praktično v ničemer, zgolj v strogo moralnem smislu, vezan na nič, kar zadeva državo. Lahko počnem karkoli. To je zelo redek fenomen v zahodnem demokratičnem svetu. Običajno zunaj obstajajo neke finančne ali proračunske vezi, neka ugodja in udobja, ki bivšega državnika na moralni in tudi pravni način obvezujejo. Pri nas pa imamo ureditev, da po enem letu bivši predsednik lahko dela, kar hoče. Mislim, da bodo tukaj nastali tudi nekateri problemi,” je dejal Pahor.
Kot določa zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ima nekdanji predsednik, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Pravica se sicer lahko podaljša še največ za eno leto, če v tem času nekdanji predsednik izpolni pogoje za upokojitev.
Pred spremembo zakonodaje so imeli nekdanji predsedniki več pravic
Leta 2012 je druga vlada Janeza Janše spremenila tiste člene zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki določajo pravice po prenehanju funkcije predsednika republike. To se je zgodilo tik pred koncem mandata Danila Türka, ki pa, kot je znano, z Janšo ni bil v dobrih odnosih.
Nekoč so imeli nekdanji predsedniki pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in uporabe službenega vozila za obdobje petih let po koncu mandata. S spremembo 21. člena omenjenega zakona so to obdobje skrajšali s pet na eno leto.
Prav tako se je spremenila tudi ureditev, po kateri je bil nekdanji predsednik, če se po izteku mandata ni zaposlil, do upokojitve upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. V primeru, da se je zaposlil ali upokojil, pa je lahko prejemal razliko med plačo oziroma pokojnino in 80 odstotki predsedniške plače.
Edini bivši predsednik republike, ki prejema dodatek k pokojnini, je Milan Kučan. V spremembo zakona leta 2012 je bilo namreč vstavljeno dopolnilo, ki določa, da črtanje dodatka k plači oziroma dohodnini ne bo veljalo za nekdanje predsednike republike, ki jim je funkcija potekla pred uveljavitvijo zakona. Tako je na primer Danilo Türk ostal brez tega dodatka.
Se bo kaj spremenilo?
Glede na to, da primer Boruta Pahorja prvič nazorno kaže, v kakšnem položaju se lahko znajdejo bivši predsedniki republike, smo parlamentarne stranke vprašali, ali razmišljajo, da bi bilo treba položaj bivšega predsednika urediti drugače glede na to, da gre pomembnejših simbolov države in neposredno voljeno funkcijo.
V največji in vladajoči stranki Gibanje Svoboda, ki jo vodi premier Robert Golob, so za N1 odgovorili, da v luči vseh aktualnih perečih problemov v državi o spremembah te zakonodaje ne razmišljajo. V Levici pravijo, da je status bivšega predsednika zgledno urejen, a dodajajo, da če se bo izkazala resnična potreba po spremembi zakonodaje in dodatni ureditvi, so pripravljeni prisluhniti novim predlogom in se o tem tudi pogovoriti.
V opozicijski Novi Sloveniji pa ocenjujejo, da položaj predsednika republike po koncu mandata ni ustrezno urejen. “Predsednik republike po koncu dolžnosti res ne bi smel pristati na zavodu za zaposlovanje – odnos do države se kaže tudi v spoštovanju do lastnih institucij,” pravijo v NSi. Ob tem dodajajo, da bi bilo treba položaj nekdanjega predsednika republike natančneje urediti in opredeliti vse njegove pravice in dolžnosti.
Vprašanja o spremembah področne zakonodaje, ki ureja status bivših predsednikov republike in iz tega izhajajoče pravice ter obveznosti, po oceni stranke SD ne morejo biti predmet posamičnih situacij ali imen, temveč odnosa do institutov najvišjih političnih funkcij v državi.
“Žal se je v preteklosti večkrat izkazalo, da je bilo pri tovrstnih razpravah preveč populizma s strani politike, premalo pa premišljenega in državniškega odnosa do teh institutov,” menijo v SD. Ob tem dodajajo, da so v stranki odprti do morebitnih sprememb pravic instituta bivšega predsednika republike in ostalih najvišjih političnih položajev v državi. “Še več, menimo, da se moramo o spremembah začeti odprto pogovarjati, s ciljem, da se te funkcije- tudi po izteku mandata posameznikov, ki jih zasedajo – krepi, ne razgrajuje,” še pravijo v SD.
V SDS na naša vprašanja niso odgovorili, se pa po neuradnih informacijah N1 za primernejšo ureditev položaja bivših predsednikov zavzema tudi sedanja predsednica republika Nataša Pirc Musar.
Nekdanji predsedniki držav v zahodnem delu sveta namreč v veliki večini držav uživajo poseben status, še posebej v ZDA. Ameriška zakonodaja namreč določa, da so nekdanji predsedniki upravičeni do svoje pisarne, osebja, visoke pokojnine, prejmejo pa tudi okoli milijon ameriških dolarjev za potrebe varovanja in potne stroške.
Nekdanje ameriške predsednike do konca življenja tudi varujejo. Po zadnjih dostopnih podatkih znaša letna pokojnina nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa okoli 180 tisoč evrov na leto.
