Ne čakamo več na maj, maj je že tukaj, pa tudi pomlad je že zdavnaj potrkala na naša vrata. S prihodom tega letnega časa začnemo vedno več časa preživljati tudi na prostem, v naravi, kjer pa na nas lahko preži majhna, a huda nevarnost – klopi. Kako se pred boleznimi, ki jih prenašajo, najbolje zaščitimo in zakaj se kljub skoraj največji pojavnosti primerov klopnega meningoencefalitisa na svetu proti tej bolezni pri nas cepi le okoli 7 odstotkov ljudi?
Slovenija žal sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Klopni meningoencefalitis (KME) je ena izmed teh – virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko povzroča hude posledice.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je več prijavljenih primerov KME kot pri nas le še v baltskih državah. Lani smo po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili 52 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom, največ v primorsko-notranjski regiji, sledili pa sta Koroška in Gorenjska.
KME lahko bolniku pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, pareze, pa tudi ohromelost. V enem do dveh odstotkih primerov je lahko klopni meningoencefalitis celo smrten.
Kljub temu da imamo na voljo cepljenje, ki nas več kot učinkovito zaščiti pred KME, je delež ljudi, ki se za to odločijo, v Sloveniji nizek. Na NIJZ glede na poročila o izvajanju cepljenja ocenjujejo, da se redno cepi le okrog 7 odstotkov prebivalstva. V Avstriji, ki ima podobno sliko razširjenosti bolezni kot Slovenija, pa so v zadnjih letih uspeli zvišati delež cepljenih s 6 odstotkov v letu 1980 na več kot 90 odstotkov cepljenih z vsaj enim odmerkom.
Program cepljenja sicer določa cepljenje proti KME za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Lanska sprememba pa omogoča, da se otroci, ki so rojeni leta 2020 ali pozneje, lahko proti KME cepijo že po dopolnjenem enem letu. Cepljenje za omenjene starostne skupine je plačano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v shemi osnovnega cepljenja pa so potrebni trije odmerki cepiva. Prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, naslednji pa na pet let.
Cepljenje proti KME je za navadno populacijo le priporočljivo, v primeru zaposlenih, ki so pri svojem delu lahko izpostavljeni vbodom klopov (npr. lovci, gozdarji, vrtnarji, vojaki), in v primeru dijakov in študentov, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe, pa obvezno.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala meni, da bi bilo dobro, da bi bilo v Sloveniji cepljenje proti KME brezplačno in širše dostopno, saj smo narod, ki tradicionalno rad (in veliko) zahaja v naravo. Kot pravi Jerala, se sam s celo družino seveda cepi proti tej bolezni. “Obstoječe cepivo je konvencionalno in deluje na osnovi inaktiviranega virusa. Zaščiti nas dobro, ni pa optimalno. V redkih primerih – manj kot 2 % – pride do pojava bolezni kljub cepljenju,” pravi Jerala.
Mariborski zdravstveni dom se je na primer znova, že enajstič zapored, odločil, da bo priredil akcijo cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu po znižani ceni. Povezali so se tudi z NK Maribor, da bi tako dosegli čim več ljudi.
Akcija poteka to soboto med 8. in 20. uro na stadionu Ljudski vrt, cena odmerka pa bo znašala 20 evrov. Cena za en odmerek je sicer 28 evrov za odrasle oziroma 27 evrov za otroke.
Na NIJZ na vprašanje, ali bi bilo potrebnih več tovrstnih akcij tudi v drugih slovenskih mestih, odgovarjajo le, da se “za posebne akcije cepljenja lahko odločijo izvajalci cepljenja samostojno”. In čeprav na inštitutu v poročilu o izvajanju cepljenja sami izpostavljajo odmevno promocijsko akcijo, ki je potekala v Avstriji in precepljenost proti KME dvignila nad 90 odstotkov, za slovensko situacijo pravijo le, da bi bilo treba za povečanje precepljenosti “izboljšati ozaveščenost prebivalcev o klopnem meningoencefalitisu in možnosti cepljenja”.
Kaj pa borelioza?
Najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi v Sloveniji, je sicer Lymska borelioza. Pojavlja se preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Leta 2021 smo v Sloveniji po podatkih NIJZ zabeležili 2.862 obolenj – največ v goriški regiji, sledili pa sta pomurska in gorenjska regija.
Borelioza se običajno začne z rdečino, ki se počasi širi, na sredini pa bledi in dobi obliko obroča. Kasneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
Cepivo proti Lymski boreliozi z imenom LYMERix (proizvajalca SmithKline Beecham) je bilo v preteklosti že na voljo v ZDA, vendar ga je proizvajalec leta 2002 zaradi nezadostnega povpraševanja umaknil. Trenutno cepiva proti boreliozi ni, je pa prof. dr. Jerala napovedal, da razvijajo novo cepivo na podlagi tehnologije mRNK, ki bo delovalo neposredno na klope. Cilj je, da cepivo povzroči, da se klop hitreje odlepi, tako pa se prepreči okužba – ne samo z boreliozo, temveč tudi z drugimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Kdaj bo to cepivo dostopno, je težko napovedati, a žal verjetno ne prej kot v 5 do 10 letih, je še dodal Jerala.
Podjetji Pfizer in Valneva medtem sodelujeta pri razvijanju cepiva, ki deluje na osnovi rekombinantnega proteina. Jeseni bodo začeli s tretjo fazo kliničnega testiranja. “Ker je borelioza manj razširjena in so za to namenili manj sredstev, bo trajalo dlje, da cepivo preizkusijo, in še to bo na malo prostovoljcih – 625 jih je. Najbrž prej kot v dveh letih ne bo rezultatov, ker bodo nekateri prostovoljci zadnji odmerek dobili po 18 mesecih … Razen, če bi se pokazala izjemno visoka zaščita že po krajšem času,” je pojasnil Jerala.
Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, zaprta obutev). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa lažje opazimo. Na oblačila in nase poškropimo repelent, ki odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila pregledamo in jih operemo.
Na srečo lahko to bolezen za zdaj zdravimo z antibiotiki – borelija je namreč bakterija. Če jo dovolj zgodaj prepoznamo, je zdravljenje praviloma zelo učinkovito. KME medtem povzroča virus, zato antibiotik za zdravljenje ne pride v poštev, je v eni od svojih objav opozoril infektolog David Zupančič.
Prav pri Lymski boreliozi je zelo pomembno, da klopa odstranimo čim prej, saj do okužbe ne pride takoj ob vbodu. Povzročitelj bolezni je namreč v klopovem črevesju in mora priti iz črevesa v žleze slinavke, da lahko vstopi v človekovo telo. Če odstranimo klopa v 24 urah po vbodu, se možnost za okužbo zelo zmanjša. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.
Če odkrijemo in odstranimo klopa, moramo biti po odstranitvi pozorni na pojav tarčastega kolobarja, ki nosi ime erythema migrans. To je znak za razmnoževanje borelij v koži.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!