Reorganizacija nujne medicinske pomoči prinaša tako imenovani srečevalni sistem, ki spreminja prisotnost zdravnika v nujnem reševalnem vozilu. Zdravnik bo po potrebi na teren odšel s tako imenovanim vozilom urgentnega zdravnika v spremstvu diplomiranega zdravstvenika. Je pa vzpostavitev 15 satelitskih urgentnih centrov že poskrbela za kar nekaj razburjenja. V Kamniku trdijo, da država ukinja nujno medicinsko pomoč, na ministrstvu za zdravje pa pravijo, da to ne drži in da jo krepijo.
Vlada je pretekli četrtek na predlog ministrstva za zdravje sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Uredba posega tudi na področje nujne medicinske pomoči, kjer prinaša podlago za vzpostavitev 15 satelitskih urgentnih centrov (SUC). Ti bodo tako kadrovsko kot tehnično opremljeni za takojšnjo obravnavo akutno bolnih.
Uredba uvaja tudi tako imenovani srečevalni sistem, prek katerega bo zagotovljen takojšnji hiter odziv nujnih reševalnih vozil, hkrati pa bo po navedbah ministrstva za zdravje razbremenjen dežurni zdravnik, ki bo odslej na teren odšel le, če bo to zahtevalo stanje pacienta. Doslej so namreč v primeru intervencije na teren odhajala reševalna vozila z zdravnikom, diplomiranim zdravstvenikom oziroma medicinsko sestro ter srednjo medicinsko sestro oziroma zdravstvenim tehnikom.
Po novem bo na teren po prejemu klica odšlo najprej nujno reševalno vozilo z diplomiranim zdravstvenikom in zdravstvenim tehnikom, zdravnik se bo po potrebi – če bo to zahtevalo stanje pacienta – na teren odpravil z vozilom urgentnega zdravnika, v katerem ga bo spremljal diplomirani zdravstvenik. Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je ključno, da se vozilo nujne reševalne službe odpravi na teren do pacienta v eni do najkasneje dveh minutah od prejema klica.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, se je namreč dogajalo, da so bili dežurni zdravniki zaposleni z delom v ambulanti, zato je moralo reševalno vozilo počakati na intervencijo, dokler zdravnik ni zaključil dela v ambulanti.
Če zdravstveno stanje bolnika ne bo takšno, da bi bila prisotnost zdravnika na terenu nujno potrebna, ga ne bodo aktivirali. Kordež je ob tem pojasnil, da v primerih lažjih stanj bolnikov zdravniku s kraja intervencije ne bo treba spremljati pacienta do bolnišnice, ampak se bo lahko sam vrnil v ambulanto z vozilom urgentnega voznika.
V 15 satelitskih urgentnih centrih bodo pacienti lahko napoteni na slikanje z rentgenom, opravili bodo lahko laboratorijske preiskave, zašili jim bodo lahko manjše rane, ostali bodo lahko tudi na opazovanju. Če se bo v SUC izkazalo, da bolniki potrebujejo obravnavo v urgentnem centru, bodo tja tudi napoteni, je slišati z ministrstva za zdravje.
Kje bodi delovali satelitski urgentni centri?
Po državi bo po napovedih vzpostavljenih 15 satelitskih urgentnih centrov: ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje pri Jelšah, ZD Sevnica, ZD Kranj, ZD Velenje, ZD Litija, ZD Črnomelj, ZD Škofja Loka, ZD Domžale, ZD Ivančna Gorica in ZD Grosuplje.
Njihova vzpostavitev je predvidena do leta 2027, trenutno pa pogoje izpolnjuje le ZD Kočevje.
Ministrstvo za zdravje: Ne ukinjamo nujne medicinske pomoči, temveč jo krepimo
V Kamniku je v zadnjih dneh zaradi napovedane reorganizacije nujne medicinske pomoči in vzpostavitve satelitskih urgentnih centrov završalo. Ker Kamnika ni na seznamu predvidenih satelitskih urgentnih centrov, so župana občin Kamnik in Komenda Matej Slapar in Jurij Kern ter direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel naslovili dopis, v katerem so protestirali zaradi napovedane reorganizacije.
“Občina Kamnik bo z občankami in občani Kamnika ter Komende uporabila vse oblike pravnih sredstev ter oblik javnega izražanja, da se sprejeta uredba, ki ukinja kamniško enoto nujne medicinske pomoči, nemudoma prekliče,” so poudarili v dopisu.
V Kamniku je danes ob 17. uri napovedan tudi protestni shod občank in občanov v podporo tamkajšnji urgenci.
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da vladna uredba Zdravstvenemu domu Kamnik ne jemlje nujne medicinske pomoči, temveč jo še krepi, saj bodo tamkajšnji zdravniki še vedno delovali v nujni medicinski pomoči kamniškega zdravstvenega doma. Državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Denis Kordež je dejal, da bo ZD Kamnik za delovanje službe nujne medicinske pomoči letos prejel še dodatnih 300.000 evrov.
V ZD Kamnik sta za zagotavljanje nujne medicinske pomoči doslej čez dan skrbeli dve reševalni vozili, ponoči pa eno. Ta sistem ostaja, le zdravniki bodo po novem ločeni in bodo na intervencije odhajali v vozilih urgentnih zdravnikov.
Denis Kordež je dejal, da bo satelitski urgentni center v Domžalah, saj ZD Domžale pokriva enkrat več prebivalcev kot ZD Kamnik. Je pa dodal, da predvidena mreža satelitskih urgentnih centrov ni dokončna in bi se lahko dva zdravstvena domova skupaj dogovorila o izvajanju satelitskega urgentnega centra.
Na vprašanje, zakaj se na ministrstvu zaradi preteklega odpora Kamničanov do sprememb v nujni medicinski pomoči niso odločili za sklic sestanka, je Kordež odgovoril, da so bila izhodišča za prenovo nujne medicinske pomoči predstavljena maja lani, prisotni pa so bili predstavniki vseh zdravstvenih domov. “V pripravo izhodišč so bili vključeni tudi zdravniki iz ZD Kamnik,” je poudaril in dejal, da zato težko razume za 17. uro napovedani protest v Kamniku v podporo tamkajšnji urgenci.
Ob tem so na ministrstvu za zdravje poudarili, da nujna medicinska pomoč ne pozna občinskih meja in vedno dela v dobro pacientov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje