Dež, ki je v minulih dneh zajel Slovenijo, je v gozdove zvabil ljubitelje gob, a številni so jih zapustili razočarani in s praznimi košarami. "Letos je vse na glavo. Zato zdaj gobarji čakamo oktober, ko bomo verjetno videli diverziteto gob, ki je značilna za september," pravi predsednik gobarskega društva Lisička iz Maribora. Kje torej poiskati gobarsko srečo?
Vremenski pogoji so za rast gob nedvomno najboljši septembra in oktobra, a letos se je po besedah Slavka Šeroda, predsednika gobarskega društva Lisička iz Maribora, zgodila anomalija: julija so bili dnevi hladni in deževni, zato smo takrat doživeli pravi val rasti gob. Ljudje so množično odhajali v gozdove, številni pa se predpisov, da lahko naberejo največ dva kilograma za lastno uporabo, niso držali.
Gozdarski inšpektorji tudi zdaj prežijo nad prekrškarji, a za zdaj tovrstnih prizorov (še) ni videti, je dejal Šerod, saj diverziteta gob še ni taka, kot bi pričakovali. “Letos je vse na glavo. Poletje je bilo drugačno, zato so odstopanja od ustaljenih ritmov rasti gob. Tudi vročinski val, ki smo ga čutili v avgustu, in visoke septembrske temperature so imeli svoj vpliv. Zato zdaj gobarji čakamo oktober, ko bomo verjetno videli diverziteto, ki je značilna za september,” je pojasnil.
Trenutno imajo gobarji največ sreče, če se odpravijo na višjeležeča rastišča, na okoli 1.200 metrov nadmorske višine, svetuje predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc. “Vsakih sedem let doživimo nadpovprečno sezono, enkrat na sedem let je sezona podpovprečna, ostale so nekje vmes,” je pripomnil.
Letošnja gobarska sezona je po njegovih besedah blizu povprečja, kako polne bodo košare v prihodnjih tednih, pa bo seveda odvisno od vremena. “Gobe najbolje rastejo, ko je nočna temperatura čim bolj podobna dnevni.”
Prepoznavanje gob s pomočjo Googla in Facebooka? “To je lahko smrtno nevarno”
Oba sogovornika sta opozorila na početje mnogih nabiralcev, ki se na gobe ne spoznajo dovolj, da bi zaupali svoji presoji. Zato v gozdu naberejo gobe, ki jih ne poznajo, jih odnesejo domov, slikajo, fotografije objavijo na družbenih omrežjih, uporabnike pa sprašujejo, ali je goba užitna.
Tako početje je lahko tudi smrtno nevarno, svari Šerod, odločajo lahko namreč nianse, pa se strinja Dolenc. “Zdaj o gobah vsi vedo vse,” sta dejala. Enako problematični so lahko tudi iskalniki fotografij, denimo Google Lens. “Ti delujejo na prepoznavi slik s spleta. Če gobo res dobro fotografirate, bo iskalnik morda celo zadel in podal pravilen odgovor, a večina ljudi tako dobrih slik ne posname,” je povedal Šerod. “Gobo je treba videti v živo.”
Kot tipičen primer je navedel manjše gobe, ki jih ljudje nabirajo za vlaganje, denimo kukmake (oziroma šampinjone), ki rastejo na travnikih. Ti in pa koničaste mušnice so si, dokler ne dobijo tipičnih znakov, na las podobni. Da je res tako, se lahko prepričate v spodnji galeriji.
Sogovornika zato svetujeta, da nabirate samo gobe, ki jih res poznate, namesto iskanja nasvetov med Facebookovimi uporabniki pa se včlanite v enega od gobarskih društev. “Pri gobah je namreč pomembna kilometrina,” sta zaključila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje