Epidemija covida-19 je med drugim slovensko družbo razdelila na zagovornike in nasprotnike cepljenja, zaprtje države je povzročilo veliko duševnih stisk (še posebej med mladimi), nenehno spreminjajoči se ukrepi so spodkopali zaupanje ljudi v odločevalce. Nezadovoljstvo se je izza štirih sten razširilo na ulice, kjer redno potekajo protesti. O tem, kje smo in kako naprej, smo se v oddaji N1 STUDIO pogovarjali s profesorjem Bojanom Musilom, predstojnikom Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti mariborske univerze.
Kot je v uvodu povedal Musil, je problem v državi eskaliral, ko se je začelo cepljenje proti covidu-19. Kako se torej prebivalci Slovenije razlikujemo od držav, kot sta Portugalska in Danska, v katerih so cepilne kampanje uspešnejše?
“Državljanke in državljani Slovenije nismo nekaj posebnega, ne v evropskem ne svetovnem merilu. Odzivamo se na razmere, kot so nam prikazane, in odzivamo se na podlagi relevantnih informacij, ki jih dobimo. V zadnjem času je veliko negodovanja, nezadovoljstva med ljudmi,” je opisal Musil in spomnil, da je to “ena slika, druga pa je z začetka epidemije, ko so ljudje poskušali pridobiti informacije, iskali so načine za varno življenje, bili so solidarni.”
“Slovenci niso podivjana horda individualistov,” je povedal Musil in poudaril, da pri nas manjka zaupanja, ki bi povezalo ljudi.
Protesti, ki so se začeli septembra ob sredah in na katerih prebivalci izražajo nezadovoljstvo z ukrepi zoper širjenje virusa, so marsikoga presenetili – bili so tako množični. Z družbenih omrežij se je nezadovoljstvo preselilo na ulice, je opisal Musil. “Ti protestniki so heterogena skupina, njihova skupna značilnost je ta, da so jezni.”
Protesti verjetno ne bodo zamrli
Kaj pa odziv policije, ki je bil prejšnjo sredo še posebej silovit? Če se policija odeva v posebno opremo, če opazujemo vedno večjo militarizacijo, to vpliva ne le na ljudi, temveč tudi na policiste.
“Če bi sklepali iz spirale zadnjega meseca, protesti ne bodo zamrli, lahko pa se bodo razpršili,” je komentiral Musil. Po njegovem ni izključeno, da se protesti ne bodo razširili tudi onkraj Ljubljane. “Policija pa je v pripravljenosti, da intervenira tudi z večjo silo.”
“Rečemo lahko, da se je v zadnjem času zgodila politizacija epidemije,” je nasprotovanje ukrepom, kot je pogoj PCT, komentiral Musil. Nasprotovanje ukrepom je v funkciji nasprotovanja vladi. Mediji, je povedal profesor, imajo po njegovem pozitivno vlogo med epidemijo, pogreša pa stroko.
Kako naprej
Bi odstop katerega od pristojnih pripomogel k izboljšanju stanja v družbi? “Če se ozremo k severnim sosedom, vidimo, da je odstop kanclerja razelektril ozračje,” je povedal sogovornik. Pri nas odstopov ni bilo, zato nismo doživeli niti ene (delne) katarze. “Mislim, da je to določena težava. Narejene so bile napake, to je normalno v kriznih razmerah. A pogrešam, da bi kdo prevzel odgovornost.”
Nezadovoljstvo ljudi, je komentiral Musil, je odraz dogajanja v politiki. “Smo v fazi tako močne polarizacije, da je stanje težko preseči. Volitve so lahko ena od rešitev,” je menil. Med rešitvami, kako povrniti zaupanje, je gost v oddaji navedel še spravljivo komunikacijo, tudi zmožnost opravičila in razprav.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje