N1 STUDIO: Nesreče v hribih vedno bolj bizarne, tudi zaradi vpliva fotografij

N1 video 29. Jun 202211:54 > 15:16
Delite:

Tako kot se je poletje letos začelo še posebej zgodaj, je tudi s planinsko sezono. Ker tudi snega to zimo ni bilo veliko, so poti kopne že lep čas, odprte so tudi planinske koče v visokogorju. To pomeni veliko število planincev, a zadnja leta, če odštejemo 2020, narašča tudi število posredovanj gorskih reševalcev. O tem, kako bi lahko tovrstne zgodbe imele prijetnejšo vsebino, s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije Matjažem Šerkezijem in fotografinjo, spletno vplivnico, ljubiteljico gora Nejo Jesenko.

Število nesreč se dnevno povečuje, nekatere so tudi smrtne, je povedal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi. “Veseli smo, da so ljudje spoznali, da niso samo nakupovalna središča, ampak tudi narava, gore, rekreacija. A to po drugi strani pomeni večje število nesreč,” je rekel. Ljudje nimajo znanja in izkušenj, gorski svet pa je lahko zelo nepredvidljiv.

Kljub vsakoletnemu opozarjanju na ustrezno opremo, pripravljenost, kondicijo, izbiro poti, pozornost na vreme, številke neizprosno rastejo. “Preventiva je tek na dolge proge. Brez teh navodil, priporočil in opozarjanj bi bilo nesreč še več. Ko na terenu opazujemo, kaj vse se dogaja, se temu čudimo,” je rekel Šerkezi. Številni se v hribe odpravijo brez predhodne priprave, vidijo samo cilj, ne pa tudi poti. Ob tem je opozoril na vlažne korenine, kamenje in tudi na neprimerno izbiro časa. Ljudje se v gore odpravijo prepozno, zato je tudi vročinska obremenitev večja.

Številna reševanja so pravzaprav nepotrebna, ljudje pokličejo na pomoč, ko se izmučijo, je v pogovoru za N1 povedal gorski reševalec Miha Primc. Ta konec tedna bomo sicer gorskim reševanjem namenili posebno pozornost. Ljudje vedno pogosteje zahajajo v hribe, veliko promocije pa naredijo tudi družbena omrežja.

Primeri, ki jih rešujejo, so iz leta v leto bolj bizarni, se je strinjal Šerkezi. “Ljudi preseneti določena situacija, kot sta slabo vreme ali noč. Ko sem začel hoditi v gore, smo te razmere preživeli. Če nas je ujela noč, smo bivakirali. Danes pa so ljudje izgubili stik z naravo, vsaka malenkost je zanje frustracija,” je povedal. Izpostavil je bivak pod Skuto, ki je znan po lepih fotografijah, a je pot do tja zahtevna. Reševalci ljudi gredo zgolj pospremit v dolino.

Na težje vzpone se je treba pripraviti postopoma

Fotografinja, spletna vplivnica, ljubiteljica gora Neja Jesenko se je v svet gora podala postopoma. “Moja družina ni hodila v hribe in nisem bila vpeljana v ta svet. Ko sem začela hoditi v hribe, sem imela do tega sveta strahospoštovanje. Najbolj me je bilo strah, da bi me morali zaradi moje slabe pripravljenosti ali neizkušenosti reševati. Tega me je še zdaj strah, nerodno bi mi bilo,” je povedala.

Tudi kondicijo je treba pridobiti postopoma, je poudarila. “Veliko nasvetov so mi dali starejši, saj moji prijatelji niso hodili v hribe. Svetovali so mi na primer, naj se, preden se odpravim na Triglav, povzpnem na Storžič iz Doma pod Storžičem. Ko ti postane udobno, greš višje,” je orisala. Tako je v hribe vpeljala tudi sestro.

Seveda je ključna postopnost, da se pohodniki ne podajo takoj v najvišje hribe, se je strinjal Šerkezi. Ob tem je spomnil, da obstajajo planinske šole in društva ter gorski vodniki, ki vse, ki si želijo hoditi v gore, pa nimajo ustreznih znanj, poučijo.

Vpliv družbenih omrežij je ogromen

Vpliv družbenih omrežij je močen, je poudarila Jesenko, ki ji na Instagramu sledi več kot 25.000 ljudi. Število ljudi, ki hodijo v hribe, je močno naraslo. Ob tem je izpostavila upoštevanja bontona, predvsem pozdravljanja v hribih. Odkar se zaveda vpliva, ki ga ima na svoje sledilce, bolj pazi na vsebino, ki jo objavlja. Tako se na zimskih turah vedno fotografira s čelado ali cepinom, v opis fotografij pa dodaja pomembne informacije o poteh. Dnevno dobiva vprašanja, katere poti so primerne za koga, kako nekam priti in kaj potrebuješ za pot.

“Najpomembnejša je varnost,” je vsem, ki si želijo lepih fotografij iz hribov, svetovala Jesenko. Preveriti je treba vreme, posebej poleti je veliko popoldanskih neviht, pozoren moraš biti na osebno opremo, je naštela in svetovala, naj ne fotografirajo iz roba skal. S tem se je strinjal tudi Šerkezi in iskanje dobrih fotografij primerjal z nabiranjem planik. “Tudi jaz rad pogledam fotografijo iz vesoljske postaje, pa vem, kakšna je pot do tja. Razmisliti je treba o poti in kako jo prehoditi varno, ne da ogrožaš sebe ali druge,” je povedal.

Vedno bolj priljubljene so tudi ferate. Treba je imeti ustrezno opremo in tudi vedeti, kako jo uporabljati, je svetoval Šerkezi. Če ljudje tega znanja nimajo, je najbolje, da se na ferato odpravijo z vodnikom. “Tudi padec v varovalno opremo lahko pomeni hude poškodbe,” je opozoril.

Ljudje se precej zanašajo na nove tehnologije in zemljevide ter na podlagi njih osnujejo svoje poti. “Ljudje vzamejo stare karte, teh poti morda ni več. Ravno zdaj pa smo imeli primer v Kamniku, ko so pohodniki končali na robu prepada, ker so sledili Googlovemu Zemljevidu,” je povedal in dodal, da je treba imeti več pameti v glavi kot v telefonu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar