Tudi letošnje poletje bo, kot kaže, eno najtoplejših od začetka meritev. Povprečna junijska temperatura je bila v Sloveniji tretja najvišja do zdaj, od povprečja je toplejših že kar 13 zadnjih junijev zapored. To seveda pomeni, da so vremenski ekstremi še bolj izraziti. Slovenski Istri tako lahko, če ne bo obilnih padavin, že čez 20 dni grozijo redukcije vode za gospodinjstva. Najbolj vroče poletje še vedno ostaja tisto leta 2003.
Suša, ki jo imamo trenutno, bi bila lahko najhujša v zadnjih 50 letih, neurja postajajo vse bolj silovita in uničujoča, pa sploh še nismo na vrhuncu poletja. Kaj torej sledi, kaj bo s pridelki? Istri prvič od 80. let grozijo celo redukcije vode.
Danes je v N1 STUDIO gostoval meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso), z izvira Rižane se je oglasil Darij Križman, vodja sektorja za oskrbo s pitno vodo na Rižanskem vodovodu, iz Nove Gorice pa Vasja Juretič, svetovalec na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Govorili so o vremenskih ekstremih – (pre)zgodnjih vročinskih valovih, silovitih neurjih in hudi suši.
Na državni ravni je bil junij po Arsovih prvih podatkih toplejši za kar 3,7 stopinje Celzija, v Podnanosu je bil izmerjen junijski rekord, 38 stopinj Celzija, zadnjih osem zaporednih junijev je bilo najtoplejših na svetovni ravni. “Ta junij precej spominja na junij 2003, ko je sledilo najtoplejše poletje do zdaj. Letos je vročina pritisnila bolj v drugi polovici junija kot v prvi, a drugače sta junija kar primerljiva. Junija 2003 je bilo sušno tudi na SV Slovenije, letos se je suša najbolj odrazila na Primorskem,” je povedal Gregorčič.
Kljub dvema padavinskima dogodkoma ta teden to suše ni omililo. “To je komaj zmočilo prah. V naslednjih 10 ali celo 14 dneh na vidiku ni omembe vrednih padavin. Zdaj bo, kar zadeva vročino, nekaj predaha – do torka bodo temperature tudi na Primorskem pod 30, drugod okoli 25 stopinj Celzija. V drugi polovici julija bo nastopil izrazit vročinski val,” je dodal vsem poznani vremenoslovec.
Juretič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je dejal, da je včeraj res padlo približno deset milimetrov padavin. “Naj orišem splošno stanje. V letu 2021 smo med januarjem in julijem imeli okoli 600 milimetrov padavin, letos pa okoli 200 milimetrov. To so razlogi za hudo sušo, ki se nam dogaja. Te padavine so stanje samo malo omilile, same suše niso rešile.”
Po vsej Primorski so bili odkosi v povprečju za 50 odstotkov nižji. Zgodnje sadje je ušlo suši, vsi breskovi nasadi in slivovi nasadi ter nasadi pečkarjev in jagodičarjev pa so v kritičnem stanju. “Trenutno se uporablja voda iz reke Vipave, a te ni dovolj, zato je namakanje praktično onemogočeno. Pri poljščinah je najbolj na udaru koruza, ponekod se je že posušila in je tudi padavine ne bodo rešile. Na malo globljih tleh bodo padavine verjetno rešile to sušo,” je še dodal Juretič.
V 20 dneh bi lahko nastopile redukcije vode
Križman je bil ob izviru Rižane in opozoril, da je v jezu zelo malo vode. Rižanski vodovod sicer oskrbuje 80.000 prebivalcev, ko pa nastopi poletna sezona, ta številka naraste tudi na 130.000 ljudi.
“Vidimo, da se iz odprtin nič ne preliva. Reka je namreč hudourniškega tipa in iz teh odprtin po navadi bruha voda. Ker pa je že en mesec suša, je gravitacijski vir usahnil. Vse, kar dobimo zdaj, je iz črpanja podtalnice, to je okoli 190 litrov na sekundo. V primeru daljšega sušnega obdobja bo količina v reki Rižana padala, zato bomo morali vodo vračati v reko, da bomo vzdržali biološki minimum. Drugega vodnega vira na slovenski Obali nimamo. Oskrbo zagotavljamo iz kraškega vodovoda Sežana, oni lahko dajejo maksimalno 100 litrov na sekundo, iz hrvaške Istre 70 litrov na sekundo … Dnevno smo v kontaktu s sosedi iz Istrskega vodovoda Buzet, in tudi oni imajo težave s sušo. Imamo še eno vodarno na Sečovljah, na hrvaški strani, kjer dobimo 30 litrov na sekundo. Črpamo tudi iz vodnjakov, ki prav tako usihajo, zato večjega izplena ni pričakovati,” je orisal krizne razmere.
Kot pravi Križman – če bo poraba še vedno večja, kot je izdatnost vodnih virov, bodo prisiljeni tudi v redukcije vode. To pomeni razdeljevanje tistega, kar imajo na razpolago, le v določenih urah. “Zdaj smo odvisni od biološkega minimuma v Rižani, čim to upade, bomo vodo začeli vračati. To se lahko dovolj zaostri v 20 dnevih, ko bomo že na tej meji, da bo treba skrbeti za drastične ukrepe.” Že naslednji teden bi lahko sledile dodatne redukcije za kmetijstvo, med drugim prepoved zalivanja.
Sušni stres vodi v propadanje rastlin
Suha sta bila že maj in junij, april je bil še precej namočen, je orisal Gregorčič. Redka so poletja, ko se iz sprotnih padavin nateče dovolj vode. A tudi snežna odeja ni bila bogata, zalog iz pomladnih mesecev ni. “Napovedi, ki segajo več kot dva tedna naprej, se lahko še spremenijo, malce optimizma lahko ohranimo. En teden v juliju bodo temperature podpovprečne, ostali trije tedni bodo nadpovprečno topli. Avgust 2003 je bil zelo vroč, če bo tudi letos, se bomo na ravni celotnega poletja zelo približali temu rekordnemu letu, ki ga še nismo presegli. A v naslednjih 14 dneh ni predvideno nič omembe vrednega, razen kakšne vročinske nevihte.”
Leta 2014 je bilo zadnje poletje, ko smo izkušali prodore atlantskih vremenskih mas, ko so se vzdolž Jadrana pritoževali zaradi močnih nalivov. Včasih se lahko razmere spremenijo v sredini avgusta, a za zdaj je o tem prezgodaj govoriti, je dodal Gregorčič.
Juretič je dodal, da jih skrbi predvsem stanje v trajnih nasadih. “Ko rastline tri ali štiri leta trpijo sušni stres, začnejo propadati. Veliko prebivalcev se obrača na nas, kaj narediti. Tam je verjetno odstranjevanje ali zmanjševanje samega pridelka na rastlinah. Na pridelavo krme lahko zelo malo vplivamo, če ne dobimo padavin. Krme na tržišču ne bo dovolj, ekonomsko stanje na kmetijah je zelo slabo, zato marsikdo ne razmišlja o dokupovanju krme. Veliko težav je tudi v zelenjavarstvu – smo v velikih dilemah, kako naprej.”
Že leta tečejo razprave o novem vodnem viru za obalo. “Če se navežem na leto 2003, smo imeli na razpolago več vode od hrvaških kolegov. Želje so že večletne, Rižanski vodovod si skupaj z obalnimi župani prizadeva za nov vir. Smo v dilemi in bojazni, da bi projekt prejšnje vlade spet zaostal, da bomo spet na začetku, smo v bojazni, kako bomo preživljali naslednja poletja. To poletje je suša še posebej zgodaj nastopila,” je pojasnil Križman.
Zadrževanje vode, ko je ta na voljo
“Vemo, da se ozračje na območju Alp in srednje Evrope segreva hitreje kot drugod. Mogoče bo treba prerazporediti vodo z območij, kjer je več padavin, recimo s hribovitih območij, z območij v osrednji Sloveniji, kjer je podtalnica bolj izdatna. Morda bo treba dejansko prečrpavati vodo proti Primorski, ker lokalni vodonosniki verjetno ne bodo zadoščali. Še posebej ko se razvija turizem in je število prebivalcev na Obali podvojeno,” se boji Gregorčič.
Tudi za potrebe kmetijstva bo v prihodnje treba razmišljati o akumulacijah, torej zadrževanju vode takrat, ko je na voljo, že čez zimo, se je na sogovornika navezal Juretič. “O tem govorimo že nekaj desetletij, da so podnebne spremembe tu, da so nas doletele.” Sredozemske kulture so še posebej občutljive na pozebo, kar prav tako privede do neuspevanja teh kultur, je še dodal.
Tudi mestne poplave se bodo še dogajale in tudi stopnjevale, je v oddaji N1 STUDIO poudaril Gregorčič. Za N1 je več o tej novi realnosti mest pojasnil vremenoslovec Blaž Šter.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
