Včerajšnja silovita nevihta je že drugič v manj kot letu dni povzročila kar nekaj težav v Ljubljani. Poplavljeni so bili številne kleti in cestišča, podrla so se drevesa. Zakaj se bodo prebivalci mest morali navaditi na vse silovitejše nevihte in, med drugim, zakaj so včerajšnjo spremljali tudi siloviti sunki vetra, za N1 pojasnjuje vremenoslovec Blaž Šter.
Silovita nevihta, ki se je v torek zvečer razbesnela nad Ljubljano, je v spomin priklicala neurje, ki je prestolnico zajelo konec septembra lani. Takrat je bila, spomnimo, poplavljena ljubljanska Drama, pa več ljubljanskih cest. Takšne nevihte oziroma poplave, je povedal vremenoslovec Blaž Šter, so nekakšna nova realnost mest. Količina padavin v takšnih nalivih se bo namreč le še povečevala – ozračje se segreva in toplejše kot je, več vlage lahko sprejme.
Naliv, ki je Ljubljano zajel v torek zvečer, je bil precejšen, to pa je zaznala tudi vremenska postaja za Bežigradom. Tam je v pol ure padlo 42 milimetrov padavin, kar se zgodi na vsakih 25 do 30 let (povratna doba). Najmočnejši sunek vetra je zapihal s hitrostjo 62 km/h.
V letošnji nevihtni sezoni so tako veliko količino padavin sicer že izmerili. “Letošnja nevihtna sezona je bila precej bogata. Sploh na severu, predvsem pa severovzhodu države,” je spomnil Šter, pri tem pa poudaril, da je bila lokacija padavin drugačna kot včeraj, ko je bila v primežu dežja Ljubljana. “Če taka količina dežja pade na betonska tla, težje odteče, običajno pa se še zamašijo odtoki,” je povedal. Voda se nato nabere tam, kjer relief to dopušča – v podvozih ipd. Na razlike med nevihtami v mestih in na podeželju zelo verjetno po Šterovih besedah vpliva tudi mestni toplotni otok, ki za nevihto pomeni dodatno energijo.
“Naliv je bil kar izreden,” je Šter ocenil za N1, pri čemer je spomnil na naliv s konca lanskega septembra, ki je bil močnejši. Takrat je v Ljubljani (za Bežigradom) padlo več kot 100 litrov padavin na kvadratni meter v dobri uri, kar je dogodek s povratno dobo več kot sto let. Lani je bilo višje tudi število intervencij – gasilci ljubljanske gasilske brigade so v noči po septembrskem nalivu imeli 400 dogodkov, danes ponoči pa približno 100.
Podrta drevesa za Bežigradom (Šarhova ulica):
Takšna nevihta lahko nastane zelo hitro
Včerajšnja nevihta je bila sicer precej krajevna. Količina padlega dežja se v takih primerih ne razlikuje le od kraja do kraja, temveč so bile razlike tudi med različnimi predeli slovenske prestolnice. Medtem ko so prebivalci Ljubljane včeraj lahko opazovali, kako hitro se je razvila nevihta, je Šter pojasnil, da je dogodke, kot je bil včerajšnji, precej težko napovedati. “Višek padavin je bil včeraj v Ljubljani. Nevihta je sicer nastala nekoliko bolj severozahodno (nad Polhograjskim hribovjem), a se je okrepila nad Ljubljano,” je opisal.
“Če je nebo jasno, lahko nevihta nastane tudi v pol ure. Vlaga se kondenzira in nastajajo visoki nevihtni oblaki, ki segajo v višino 12, 13 kilometrov,” nam je povedal Šter. Nevihta je bila sicer osamljena, izolirana. Taka nevihta ima na voljo vso energijo, ker v okolici ni drugih, zaradi tega pa je lahko močnejša, kot bi bila sicer, je značilnosti včerajšnje nevihte še opisal sogovornik.
Nevihto so spremljali tudi močni sunki vetra, ki jih septembra lani ni bilo. V nasprotju z lansko nevihto je bilo včeraj v zraku manj vlage. Za močne sunke vetra v poletnih nevihtah je namreč pomembna suha plast v srednjem delu atmosfere, ki se nasiči, zelo močno ohladi in potem se hladen, težek zrak spusti navzdol.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!