Požar na Krasu je razgalil še eno nevarnost tega območja - neeksplodirana ubojna sredstva (NUS), ki so tam še iz prve svetovne vojne. Odstranili so jih že več kot 250 v skupni teži 1,4 tone. Po besedah poveljnika državne enote za varstvo pred NUS Darka Zonjiča pa se bodo prave razsežnosti šele pokazale, saj so pregledali le delček območja požara.
S požarišča je bilo med divjanjem ognjene stihije slišati številne eksplozije, od šibkejših do precej močnih – odvisno od velikosti eksplozivnega telesa, ki je eksplodiralo. Ocenjujejo, da je bilo detonacij več kot 500. Zato je bil med tistimi, ki so med požarom le malo spali, tudi Darko Zonjič.
“Sreča v nesreči je bila v tem, da so bile eksplozije v tistih conah, ki smo jih nekako predvideli in zarisali. Najpomembnejše pa je to, da so se gasilci držali teh naših varnostnih navodil, saj bi sicer res lahko prišlo do kakšne katastrofe,” je dejal Zonjić.
Kot je dodal, se je pripetilo tudi nekaj res “bližnjih srečanj” ob detonacijah, vendar k sreči ni prišlo do nobene poškodbe. “Doslej smo odstranili več kot 250 kosov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži tone in 400 kilogramov. Vendar to še ni vse. Ko bomo po popolnoma pogašenem požaru lahko vstopili na požarišče, se bo šele pokazala prava slika, koliko je še teh ostankov na območju goriškega Krasa.”
Glede na strokovne ocene je namreč na območjih, kjer je pred več kot stotimi leti divjala soška fronta, še vedno približno 70 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev na kvadratni meter. Kar se tiče NUS, je gibanje po terenu nekoliko varnejše šele takrat, ko je požar pogašen že več kot 48 ur. “Čeprav še vedno obstajajo vroče točke, na katerih še vedno lahko pride do eksplozij. Zato opozarjamo, da je hoja po požarišču še vedno nevarna,” je posvaril Zonjič.
Pirotehniki še vedno pregleduje robove pogorišča. Med najdenimi NUS, ki so eksplodirala, je bilo največ 75 milimetrskih italijanskih in avstrijskih topovskih granat. Po številu so jim sledile 100 milimetrske avstrijske granate. “Doslej nismo dobili še nobene 150 milimetrske granate, vendar jih nekako pričakujem v središču požarišča pod Velikim vrhom. Doslej smo pregledali šele zelo majhen del požarišča,” je opozoril Zonjič.
Zelo veliki kalibri NUS so večinoma pod zemljo, saj so se ob padcu zarile globoko. Take nato eksplodirajo samo v primeru velikega pregretja zemlje ob požarih, potrebna je temperatura okrog 300 stopinj Celzija, je še povedal. Nekatere granate so bile na kupu, kamor so jih verjetno prinesli pobiralci starega železa takoj po vojni. “Z granat so pobrali le medenino, saj so ljudje že takrat točno vedeli, katere so nevarne in katere ne. Večinoma pa gre za posamezne granate, ki po izstrelitvi niso eksplodirale. Če se teh izstrelkov, ki so ostali po vojni, ne premika, ne eksplodirajo, zato že dolgo ne pomnimo nobene tovrstne nesreče,” je pojasnil Zonjič.
Velika nevarnost za eksplozijo pa nastane tedaj, ko neizkušeni posamezniki začnejo posegati v NUS ali pa ob požaru, je opozoril. Najdenih NUS naj torej ljudje nikakor ne premikajo, pač pa naj si zapomnijo in označijo lokacijo ter o najdbi obvestijo pristojne strokovne službe ali center za obveščanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje