Ker je doktorirala v Avstriji, predsednica republike Nataša Pirc Musar po veljavni zakonodaji okrajšave “dr.” pred imenom ne sme uporabljati. Čeprav to počne, pa je globa doslej ni doletela. Tako je tudi na vabilu na državno proslavo ob dnevu državnosti kot slavnostna govornica navedena "dr. Nataša Pirc Musar". V njenem uradu poudarjajo, da poenostavljeno različico znanstvenega naziva uporabljajo v zelo redkih primerih, "ki niso predmet javnega komuniciranja", na ministrstvu za visoko šolstvo pa načrtujejo spremembo zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar ima še naprej težave z uporabo doktorskega naziva. Ker je doktorirala v Avstriji, namreč po naši zakonodaji pred njenim imenom ne sme pisati “dr.”, temveč bi moralo pisati “dr. jur. Republika Avstrija”. To pa za predsednico Slovenije ne bi bilo primerno.
Kot smo na N1 že poročali, ji torej preostane le še možnost, da doktorskega naziva ne uporablja. Vendar pa je tako na vabilih kot na zaslonu ob nastopih Nataše Pirc Musar na različnih dogodkih pred njenim imenom še vedno pogosto napisano “dr.”. Fotografija na vrhu članka je na primer z dogodka, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prav tako naziv “dr.” zasledimo v terminskih programih dogodkov predsednice v tujini, ki jih njen urad pošilja medijem.
V zadnjih dneh je še zlasti zbodlo v oči vabilo, s katerim predsednica republike, državni zbor in vlada vabijo na osrednjo počastitev dneva državnosti, ki bo 24. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. V vabilu je namreč navedeno, da bo slavnostna govornica na prireditvi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar (na spodnji fotografiji).
Na Protokol Republike Slovenije smo naslovili vprašanje, kdaj se odločijo za uporabo tega naziva. Odgovorili so nam, da se “tiskovine, ki jih posredujemo v zvezi s posameznim dogodkom, kot so na primer scenariji dogodka in vabila na posamezne dogodke, vnaprej usklajujejo z uradom predsednice republike”. In nas napotili na ta urad.
Tam so ponovno poudarili, da je Nataša Pirc Musar znanstveni naziv doktorica pravnih znanosti pridobila novembra 2015 na dunajski pravni fakulteti, kar je po njihovih navedbah bistvenega pomena. “V izogib nejasnostim urad splošno razumljivo in poenostavljeno različico znanstvenega naziva uporablja zgolj v zelo redkih primerih, ki niso predmet javnega komuniciranja, saj se nam zdi neprimerno, da se v uradnem podpisu predsednice Republike Slovenije uporablja ime tuje države,” so izpostavili.
Kot primer omenjene redke uporabe poenostavljene različice znanstvenega naziva so navedli vabilo na proslavo ob dnevu državnosti. Zapisali so še, da tak naziv uporabljajo tudi pri scenarijih obiskov predsednice v tujini, saj da je uporaba nazivov v takih primerih stalna praksa v vseh državah. “Pri javnih objavah pa znanstvenega naziva ne uporabljamo,” so dodali.
Kaj pravi zakon?
Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja sicer določa, da je mogoče naslov, pridobljen v tujini, pri nas uporabljati v izvorni obliki v skladu s predpisi države izvora listine o izobraževanju oziroma v njegovi transkripciji. “Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik,” predpisuje zakon.
Kot so za N1 pred meseci navedli na ministrstvu za izobraževanje, se lahko morebitna neupravičena uporaba slovenskega naslova, ki si ga posameznik ni pridobil, kaznuje z zakonsko predpisano globo. To se je v preteklosti že dogajalo: šolsko ministrstvo je pred leti dekanjo mariborske fakultete za zdravstvene vede spoznalo za krivo 395 prekrškov in jo oglobilo z 10 tisoč evri, ker se je pod diplome študentov podpisovala kot “dr.”, čeprav je doktorat opravila na univerzi v Manchestru.
Na vprašanje, ali zaradi neupravičene uporabe doktorskega naziva zoper Natašo Pirc Musar poteka kakšen postopek, so nam na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije odgovorili, da ne. V uradu predsednice republike pa so nam povedali, da urad ali predsednica doslej nista bila oglobljena.
Ob tem so kot smiselno ocenili, da bi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije argumentiralo, zakaj Slovenija vztraja pri določilu, ki v številnih drugih članicah EU ni uveljavljeno in ki ne zadeva le predsednice osebno, temveč vse, ki so najvišje znanstvene nazive pridobili v tujini. Po navedbah urada bi bil smiseln razmislek o morebitni uskladitvi tega določila s prakso v ostalih državah članicah EU.
Kot so nam povedali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, načrtujejo nekatere spremembe zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, ker so te šele v pripravi, pa o podrobnostih niso želeli govoriti. Da se bo z ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem pogovorila o potrebnosti sprememb, je sicer Nataša Pirc Musar napovedala že na začetku letošnjega leta.
Tedaj je v pogovoru za spletni portal Metina lista tudi ocenila, da ima Slovenija enega bolj neumnih predpisov na tem področju. Kot je navedla, je naša država nostrifikacijo doktoratov ukinila leto dni pred tem, ko je sama doktorirala na dunajski pravni fakulteti. “To pomeni, da doktoratov, tudi če bi želeli, po tem datumu v Republiki Sloveniji ne moremo več nostrificirati,” je poudarila Nataša Pirc Musar in dodala, da je njen soprog Aleš Musar, ki je v tujini doktoriral nekoliko pred njo, doktorat lahko nostrificiral in da bo tako na vabilu na kakšen dogodek pisalo dr. Aleš Musar in gospa Nataša Pirc Musar.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje