Ministrstvo za naravne vire in prostor zavrača navedbe predsednika NSi Mateja Tonina, ki je opozoril na zastoje z izplačili sredstev za poplavno škodo, saj da so že izplačana sredstva porabljena. Kot so pojasnili na ministrstvu, so sami s terena pridobili drugačne informacije, po njihovi oceni nekatere občine namreč celo skrbi, da jim predplačil do oktobra 2024 ne bo uspelo porabiti.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so se odzvali na včerajšnje navedbe predsednika Nove Slovenije Mateja Tonina, ki je ocenil, da je v občinah Komenda, Kamnik, Domžale, Mengeš in Trzin še vedno precej težav s popoplavno obnovo. Predvsem Kamnik še vedno prosi, da naj se čim prej izplača drugi del sredstev za škodo. Do zdaj je bilo namreč izplačanih le 40 odstotkov t. i. akontacije za nastalo škodo, je sporočil po delovnem obisku omenjenih občin.
Ta sredstva so bila po Toninovih besedah že porabljena, in “če država ne bo v kratkem uredila preostalega dela tega izplačila, se bodo vzdrževalna in popravljalna dela ustavila”. Če se dela ustavijo, jih bo v nadaljevanju težko znova zagnati, je ocenil.
Z ministrstva pa so sporočili, da trditve predsednika NSi ne držijo. “Občina Kamnik je prejela 8.226.880 evrov predplačila. Kot izhaja iz poročila občine, je v letu 2023 porabila 1.461.055 evrov, v letu 2024 ima pogodbeno angažirana sredstva v višini 4,96 milijona evrov, medtem ko 1,8 milijona evrov sredstev še ni angažiranih. Občina je podala tudi prioritete za obnovo v letih 2024, 2025 in 2026 v skupnem znesku dodatnih 9,5 milijona evrov – od tega je 1,8 milijona evrov že zagotovljenih s predplačilom,” so sporočili z ministrstva.
“Strah občin glede pravočasne porabe predplačil odveč”
Kot so dodali, imajo tako na ministrstvu, kjer nadzirajo porabo sredstev, s terena drugačne informacije. Po njihovi oceni tako nekatere občine celo skrbi, da jim predplačil do letošnjega oktobra ne bo uspelo porabiti.
“Poročanje občin namreč izkazuje, da so v letu 2023 porabile nekaj več kot 17 milijonov evrov, kar predstavlja komaj slabih 8 odstotkov že nakazanih sredstev,” so pojasnili. Ob tem pa so še dodali, da je omenjeni strah občin odveč, saj da se bodo s programom odprave posledic nesreče, ki bo predvidoma sprejet v prihodnjem mesecu, zagotavljala potrebna finančna sredstva za izvedbo prioritetnih sanacij.
Na ministrstvu v tem trenutku od prizadetih občin pridobivajo podatke in prioritete o potrebnih sredstvih za obnovo v povezavi z že izvedenimi predplačili. “Programi odprave posledic bodo tako nadgradnja že sprejetih predhodnih programov. Po sprejemu programa na vladi bodo občine dodatna sredstva za odpravo posledic nesreče, ki presegajo že nakazana predplačila, prejele ob podaji zahtevkov glede na dejansko opravljena dela oziroma nastale stroške,” so še poudarili na ministrstvu.
Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč so občine lahko prejele predplačila v višini do 40 odstotkov predhodne ocene neposredne škode, to je škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina oziroma sredstva za izvedbo geotehničnih ukrepov. Za predplačilo je vlada določila dva kriterija: ocenjena škoda je morala znašati najmanj 20.000 evrov, predplačilo pa je moralo biti v prvem koraku izplačano največ v višini dvakratnika primerne porabe občine. Občine, ki bodo sredstva porabile v enem letu, bodo prejele dodatna sredstva, to je do skupno predvidenih 40 odstotkov, so še pojasnili na ministrstvu, kjer so ob predgledu predhode ocene škode po občinah ugotovili, da prijavljeni zneski ocenjene škode po posameznih občinah tudi 10-kratno presegajo njihove proračune. “Zato bi bilo nemogoče pričakovati, da bi lahko take občine te zneske porabile v enem letu in je bila postavljena zgornja meja, torej dvakratnik primerne porabe občine.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje