Slovenci bi na referendum o noveli zakona o vodah lahko odšli že v nedeljo, 4. julija. O odloku bodo sicer v DZ odločali jutri.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji soglasno potrdil odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o vodah (ZV-1G). Odlok med drugim določa, da bo referendum v nedeljo, 4. julija.
O odloku bo DZ odločal v torek. Slišati pa je bilo moč tudi pozive, da bi bilo pred referendumom treba novelirati tudi zakon o določitvah volilnih enot.
Odlok določa, da bodo roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začeli teči 31. maja, glasovanje na referendumu pa bo 4. julija.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
“Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 31. marca 2021?”
Pozivi k javni razpravi
Predstavnika vlagateljev pobude za referendum Miha Stegel iz civilne iniciative Danes in Alenka Kreč Bricelj predstavnica gibanja Za pitno vodo sta se strinjala s 4. julijem kot datumom izvedbe referenduma, čeprav sta oba opozorila, gre za najboljšo možnost med slabimi.
“Datum je glede na vse dane okoliščine sprejemljiv, ni pa dober,” je v današnji izjavi dejal Stegel ter poudaril, da bi v času do izvedbe referenduma lahko prišlo do nujno potrebne javne razprave, ki je pred tem ni bilo.
Opozoril je tudi na poskuse diskreditacije in politiziranja referenduma. “Žal se nekateri obnašajo, kot da je referendum nek ekstremizem. Referendum pomeni razumsko varovalko širše javnosti,” je dejal.
Kreč Bricljeva pa je med razpravo poudarila, da se bo široka koalicija zavzela in šla v široko pobudo za to, da ta referendum uspe, ne glede na datum referenduma.
Nujna sprememba meja volilnih okrajev
S predlaganim datumom izvedbe referenduma soglašajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, je dejala državna sekretarka Metka Gorišek. Po besedah predstavnice zakonodajno-pravne službe DZ Katarine Kralj pa je bila zahteva za referendum vložena pravočasno in skladno z zakonom.
Svojo naklonjenost odloku so v razpravi potrdili tudi poslanci Dejan Židan (SD), Andrej Rajh (SAB), Nataša Sukič (Levica) in Rudi Medved (LMŠ).
Je pa Medved pri tem opozoril na težavo zaradi bližine datuma referenduma. Pri sprejemanju zakona o določitvi volilnih enot in posledičnem spreminjanju meja volilnih okrajev je namreč prišlo do težave, zaradi katere je bilo sedem naselij izbrisanih oziroma jih ni bilo navedenih v prilogi zakona. Podpornike sprememb meja volilnih okrajev in ministrstvo za javno upravo je pri tem pozval, naj zadevo čim prej uredijo, da nato ne bo težav z legitimnostjo referenduma o noveli zakona o vodah.
Po besedah direktorja Državne volilne komisije Dušana Vučka je komisija s to problematiko seznanjena. Kot je pojasnil, je sedem naselij in s tem 811 volivcev iz sistema izpadlo zaradi tehnične napake. Poslanke in poslance je pozval, naj stopijo volivcem naproti in tehnično napako z novelo zakona čim prej odpravijo. “Gre namreč za vprašanje, ki ne bi smelo biti predmet političnega prerekanja, saj je sodelovanje na referendumu temeljna pravica vseh,” je dejal Vučko.
Predlagani odlok je bil na odboru sprejet soglasno, s 17 glasovi za in nobenim proti. Predlog odloka bodo tako posredovali v obravnavo DZ, ki bo o razpisu referenduma odločal na izredni seji v torek.
Preusmerjanje pozornosti je žaljivo
Stegel je povedal, da so do danes zbrali 62.000 evidentiranih podpisov volivcev pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. “To pomeni, da je bil odziv množičen, kljub temu, da je bil rok kratek, da je referendumska zakonodaja pisana v prid zakonom, in ne tistim, ki imajo pomisleke, da so bili prazniki, čas epidemije in da je veljal poseben obratovalni čas in protokol na upravnih enotah, pa tudi kljub nagajanju in temu, da sta vzporedno potekali dve pobudi,” je povzel.
Stegel je opozoril, da so priča napadom, da je zadeva politična in da je spolitizirana. To je odločno zavrnil ter spomnil, da so od začetka pozive in peticije naslavljali na vse politične opcije. “Menimo, da je vsakovrstno preusmerjanje pozornost od argumentov k delitvi na leve in desne skrajno žaljivo,” je poudaril in dodal, da je sedaj čas, da “se končno pride do resne javne obravnave, kaj novela zakona o vodah pomeni”.
Ponovil je njihovo prepričanje, da je novela nepremišljena, da je bila sprejeta na hitro, mimo strokovne javnosti ter opozoril okoljevarstvenikov in vseh drugih, vključno z varuhom človekovih pravic. Izrazil je obžalovanje, da si vlada ni vzela časa. “Globoko pa verjamem, da bomo v obravnavi, ki sledi, ovrgli vsak argument ministrstva za okolje in prostor,” je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!