Državni zbor je z 42 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o javnem naročanju, ki nabave medicinske opreme regulira s sistemom referenčnih cen. Ta bo po mnenju koalicije omogočil znižanje cen medicinske opreme, opozicija pa opozarja, da te spremembe pomenijo še več odtekanja javnega denarja v zasebne žepe.
Novelo zakona o javnem naročanju medicinske opreme in pripomočkov je v zakonodajni postopek vložila koalicija s podporo SNS. Predlog je uvodoma predstavila poslanka SDS Karmen Furman, sicer predsednica preiskovalne komisije DZ za področje nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je samo pri nabavi kolčnih protez ugotovila, da je razlika v ceni med slovenskimi bolnišnicami kar 75 odstotkov.
Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen bi tovrstno prakso preprečili, je prepričana Furmanova: “Preprečili bi torej, da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale”.
Določanje referenčne cene na javnem razpisu
V praksi bi se referenčna cena določila na javnem razpisu, oblikoval bi jo na novo ustanovljeni vladni urad, pristojen za centralno evidenco, po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic držav članic Evropske unije. “Z leti smo bili v Sloveniji priča številnim korupcijskim aferam o drago preplačanih medicinskih pripomočkih in opremi – nekaj, kar zakon, ki je danes pred nami, želi za večno odpraviti,” je dejal Dušan Verbič iz poslanske skupine Konkretno.
Predlog bo podprla tudi poslanska skupina SNS. Jani Ivanuša je v obrazložitvi stališča opozoril, da sta zdravnika Marko Noč in Blaž Mravlje dokazala, da se samo pri nabavi žilnih opornic lahko privarčuje najmanj dva milijona evrov letno. “S tem denarjem bi lahko uspešno rešili problem financiranja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, denarja je torej dovolj, problem je v zakonih in v etiki vpletenih v javna naročila,” je dodal.
Spremembe zakona pozdravljajo v NSi. Andrej Černigoj je izpostavil, da če se za medicinski material nameni manj denarja, ga bo več ostalo za dobrobit človeka v zdravstveni oskrbi in dodal: “Čakalne vrste bomo lahko skrajšali brez namenjanja dodatnega proračunskega denarja v zdravstveno blagajno.”
Spremembe zakona predvidevajo, da se bo v primeru, ko določenega artikla ne bo mogoče naročiti po referenčni ceni, niti z zakonsko dopustnim odstopanjem, ki predvideva, da se blago lahko nabavi do 10 odstotkov nad določeno referenčno ceno, blago lahko nabavilo s pogajanji brez predhodne objave. “S takšno ureditvijo se izognemo kartelnemu dogovarjanju ponudnikov, kar se je v praksi, kot je potrdila tudi ena izmed prič na preiskovalni komisiji, do sedaj dogajalo,” je dodala Furmanova.
Novelo zakona bodo soglasno podprli v poslanski skupini DeSUS, saj ta po njihovem mnenju dodatno regulira področje javnega naročanja medicinske opreme in medicinskih pripomočkov. “To je tisti del javnega naročanja, ki je izrazito kontaminiran z grabežljivostjo ponudnikov s servilnostjo naročnikov, s spoštovanjem forme in uporabe stotin trikov za to, da se izogne smislu,” je stališče obrazložil Robert Polnar.
Opozicija: novela v nasprotju z evropsko direktivo
Da je novela v nasprotju z evropsko direktivo in da je v predlogu zakona odsotna metodologija izračuna referenčnih cen, pa so opozarjali v delu opozicije, ki predloga ne bo podprla.
V LMŠ izpostavljajo, da najnižja cena ne sme biti edino merilo, zagovarjajo namreč merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, za kar je treba najprej izdelati normative in standarde za nabavo. Da bo tako zastavljena ideja referenčne cene ponudnike kar sama navajala k temu, da gredo preko nje, je opozoril Rudi Medved. “In to bo seveda pomenilo na koncu tudi višjo ceno namesto nižje. To pomeni barantanje zunaj vseh okvirov, zunajzakonskih okvirov,” je dodal.
V SD ocenjujejo, da se z dopolnili predlagane novele ne da popraviti. Kot je dejala Bojana Muršič, se je ne da popraviti v smeri, da bi preprečili velika tveganja za dodatna koruptivna dejanja in še večjega odtekanja javnega denarja v zasebne žepe. Predlagatelji so se namreč z dopolnili, sprejetimi na seji matičnega odbora, po njenih besedah lotili zgolj popravljanja administrativnih napak.
Da naj bi javne nabave v zdravstvu urejala stranka, katere mandat je zaznamoval prav sum korupcije pri nabavi zaščitne opreme, je ironija prve vrste, je dejala Nataša Sukič (Levica). Edino učinkovito rešitev v Levici vidijo v vzpostavitvi državne agencije, ki bi medicinsko opremo nabavljala za vse bolnišnice skupaj, brez posrednikov. Poslansko skupino SAB je zmotilo, da k pripravi sprememb ni pristopila vlada oziroma pristojno ministrstvo v sodelovanju s strokovnjaki. Poslanec Andrej Rajh je dejal: “Celo več, na novelo vlada ni podala niti lastnega mnenja. Takšna drža je za stranko SAB dovolj zgovorna že sama po sebi.”
To je zmotilo tudi nepovezane poslance. Janja Sluga je dejala, da se glede na časovno dimenzijo vložitve zakona ne morejo znebiti občutka, da se s tem zakonom rešuje predvsem javno podobo predsednice preiskovalne komisije. “Če hkrati s tem vidimo še fotografije druženja med predsednikom vlade in zdravstvenimi dobavitelji, je to dejstvo še eklatantnejše.” Sprememb zakona ne bodo podprli, mu pa tudi ne bodo nasprotovali, saj po besedah Sluge v nekem delu predstavlja nek premik naprej. Opozicijo je zmotila tudi uvedba vladnega urada, ki naj bi določal referenčne cene medicinskih pripomočkov, potem ko je vlada pod vodstvom SDS v preteklosti ukinila javno agencijo za javna naročila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje