Rončević: Naloga šole ni politična socializacija v korist katerekoli ideologije

Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, rojen 25. avgusta 1975, je redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in znanstveni svetnik na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Kot je dejal na današnji predstaviti pred pristojnim odborom DZ, ima v svoji poklicni karieri predvsem akademske izkušnje, velik del življenja pa je preživel v tujini.

Med drugim je vodil več visokošolskih in raziskovalnih institucij, eno leto pa je vodil tudi direktorat za visoko šolstvo na ministrstvu. Priznal je, da je imel doslej manj stika s področjem vzgoje, izobraževanja in mladine, a meni, da to ni manko, saj se je moral v svoji karieri večkrat ukvarjati z novimi področji. "Pomembno je, da si učljiv in da se obdaš z ljudmi, ki od tebe o določenem področju vedo veliko več," je dodal.

Napovedal je, da bo pri svojem delu sledil koalicijski pogodbi, v kateri so med cilji zapisali kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter boljše možnosti za mlade pri izobraževanju.

Ideološko nevtralna šola po njegovih besedah pomeni šolo, ki učencev ne uči, kaj morajo misliti, ampak kako. "Naloga šole ni politična socializacija v korist katerekoli ideologije, ampak posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in pa aktivnih državljanov," meni. Slovenski javni šolski sistem mora po njegovih navedbah ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov, zato bodo po njegovi napovedi pregledali učne načrte, gradiva in strokovne smernice ter zagotovili, da bodo temeljili na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in ustavnih vrednotah Slovenije.

Rončević napovedal zmanjšanje birokracije za učitelje

Ob dvigu ugleda učiteljskega poklica ter krepitvi avtoritete in avtonomije učiteljev je napovedal tudi zmanjšanje birokracije za učitelje ter ukrepe za reševanje kadrovske problematike. Slednje se po njegovem mnenju ne da rešiti čez noč in zgolj z dodatnimi zaposlitvami. Kot je napovedal, bodo v sodelovanju z univerzami pregledali obstoječe programe in jih nadgradili z vsebinami s področja digitalnih kompetenc, sodobnih pedagoških pristopov, tudi vključevanja otrok s posebnimi potrebami.

Glede ustanovitve učiteljske zbornice je dejal, da ta ni namenjena "zmanjševanju vloge sindikatov ali karkoli drugega". "Želimo okrepiti strokovno avtonomijo tega poklica in seveda povečati vlogo učiteljev pri samem razvoju slovenskega izobraževalnega sistema," je pojasnil.

Zavzel se je tudi za vzpostavitev pravičnega sistema financiranja zasebnih vrtcev in šol, saj da imajo starši "pravico izbrati vzgojno-izobraževalni pristop, za katerega menijo, da je najprimernejši za njihove otroke".

Prav tako je poudaril pomen pripravljalnic in njihove uvedbe v lokalnih skupnostih. V učne programe pa je treba po njegovih besedah uvesti "dodatne vsebine, ki so nujno potrebne za življenje v sodobni družbi, kot so digitalizacija, računalništvo, informatika, podjetništvo".

Glede napovedane reforme nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature je pojasnil, da je treba poleg vsebinskega znanja v večji meri ovrednotiti tudi sposobnost razumevanja, uporabe znanja, kritičnega presojanja in reševanje problemov. Pripravili jo bodo na podlagi strokovnih analiz, najširšega možnega dialoga z deležniki in mednarodnih primerjav.

Rončević: Ne nameravamo iti nazaj v čas, ko je Gutenberg tiskal Biblijo

V zvezi z omejitvijo uporabe mobilnih telefonov je napovedal, da ne nameravajo "iti nazaj v čas, ko je Gutenberg tiskal Biblijo", ampak želijo "vzpostaviti ravnotežje med koristmi digitalnih orodij in potrebami kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa".

Kot pomembno je izpostavil tudi preprečevanje nasilja in krepitev preventivnih programov. Napovedal je posodobitev sistema vajeništva in vzpostavitev novih izobraževalnih programov z dvojno rabo na področjih, kjer Slovenija že ima znanje in industrijsko tradicijo, tako bi denimo "povezali civilna in vojaška tehnična znanja v obstoječih medpodjetniških izobraževalnih centrih".

Glede krepitve povezave med univerzami in gospodarstvom je dejal, da morajo univerze "ostati prostor akademske svobode in odličnosti, hkrati pa je prav, da so tudi tesno povezane ali pa vsaj, da dobijo priložnost, da so tesno povezane z razvojnimi potrebami družbe in gospodarstva". Po njegovih napovedih bodo proučili tudi uvedbo dodatne organizacijske oblike visokošolskega zavoda, ki bo med samostojnim zavodom in univerzo.

Danes zmanjkalo časa za vsa vprašanja

Vprašanja članov odbora ministrskemu kandidatu so se vrtela predvsem glede napovedi o ideološko nevtralni šoli, o pogledih na javni visokošolski prostor in o pripravljalnici za otroke priseljencev, ki vstopajo v osnovno šolo.

Kandidat za ministra je poudaril, da so javne univerze "hrbtenica slovenskega visokošolskega izobraževanja". Tako bo tudi ostalo, je zatrdil. A hkrati je treba po njegovem mnenju v akademskem prostoru upoštevati, da so ponekod v državi v ustanovitev določenih visokošolskih zavodov vložili že precej energije in sredstev. Glede na to je treba po njegovem mnenju pri tem vprašanju ravnati z ustrezno skrbnostjo.

Pri vprašanjih glede napovedane vzpostavitve ideološko nevtralne šole pa se mu zdi prav, da otroci na posameznih področjih poznajo različne teorije, ne pa samo ene. "Upoštevati je treba znanstvena spoznanja," je menil.

Kandidat za ministra bo svojo predstavitev pred pristojnim odborom DZ nadaljeval v torek ob 18. uri, je napovedala predsednica odbora Marjeta Šmid (NSi, SLS, Fokus). V za danes predvidenih treh urah namreč člani odbora niso uspeli zastaviti vseh vprašanj kandidatu, zato je Šmid sejo prekinila.