So vojne povzročile podnebni preobrat?

Po analizi portala Carbon Brief naj bi se svetovni izpusti zaradi uporabe fosilnih goriv leta 2026 zmanjšali za približno 0,5 odstotka, predvsem zaradi posledic vojaških konfliktov in zaprtja Hormuške ožine.

Ocena Carbon Briefa se opira na najnovejše podatke Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki napoveduje, da bo svetovno povpraševanje po nafti leta 2026 upadlo za 2,5 milijona sodov na dan.

Po drugi strani naj bi se zaradi visokih cen plina in vremenskih razmer letos povečala poraba premoga, in sicer za dober odstotek. Toda skupni izpusti se bodo zaradi manjše porabe nafte in plina kljub temu predvidoma znižali.

Številni konflikti v naftnih državah

Glavna razloga za znižanje izpustov sta manjša ponudba ter zvišanje cen nafte in njenih derivatov ter plina na svetovnem trgu.

Po tem, ko so Izrael in ZDA konec februarja napadle Iran, je ta zaprl Hormuško ožino, skozi katero je prej potekal transport približno petine svetovne nafte in plina.

Promet je praktično zastal. Po podatkih IEA se je pretok surove nafte in naftnih derivatov z okoli 20 milijonov sodov na dan pred vojno v marcu, aprilu in maju zmanjšal na povprečno 2,7 milijona sodov dnevno, to je za 86 odstotkov. IEA to opisuje kot največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega naftnega trga. Promet z utekočinjenim naftnim plinom (LNG) pa se je praktično ustavil.

Od takrat se je izvoz deloma obnovil, vendar je obseg prometa skozi Hormuško ožino težko oceniti. Številni tankerji plujejo brez oddajanja lokacije, prihaja do motenj satelitske navigacije. ZDA po lastnih navedbah tankerjem zagotavljajo vojaško zaščito ter jim določajo poti in časovna okna za plovbo, a podrobnosti teh prehodov zaradi varnostnih razlogov niso javno dostopne.

To ni edina vojna, ki vpliva na cene fosilnih goriv.

Po zaprtju Hormuške ožine je za Savdsko Arabijo, največjo svetovno izvoznico nafte, postal še pomembnejši naftovod Vzhod–Zahod, ki vodi od vzhoda države do pristanišča Janbu ob Rdečem morju in tako obide Hormuz.

Naftovod, po katerem je teklo 4–5 odstotkov celotne svetovne ponudbe nafte, trenutno ne deluje, saj je bil poškodovan v napadu z droni, izstreljenimi z območja Iraka. Odgovornosti za napad ni prevzela nobena skupina.

Hkrati so Savdska Arabija oziroma sile, ki jih podpirajo v Jemnu, znova v vojni s hutijevci. Ti so prevzeli nadzor nad jemensko obalo ob Rdečem morju in strateško ožino Bab el Mandab – vhod v Rdeče morje oziroma pot proti Sueškemu prekopu.

Skozi Bab el Mandab poteka približno desetina svetovnih pomorskih pošiljk surove nafte. Hutijevci naj bi sicer za zdaj preprečevali le pot savdskih tankerjev, ne pa tudi drugih. Kot smo pisali, bodo brez savdskih pošiljk nafte ostale tudi evropske države.

Posledice na dostopnost in cene fosilnih goriv pa ima tudi vojna med Rusijo in Ukrajino.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer nedavno napovedal "energetsko premirje" in sporočil, da sta se Ukrajina in Rusija strinjali, da ne bosta več napadali energetskih objektov druga druge. Toda to se ni zgodilo, napadi na energetske objekte so se nadaljevali praktično takoj po Trumpovi napovedi.

Vse to viša cene in zmanjšuje porabo – s tem pa tudi izpuste. Kurjenje fosilnih goriv povzroči približno dve tretjini vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica človekovih dejavnosti.

Mednarodna agencija za energijo napoveduje precejšen upad povpraševanja po nafti na svetovni ravni (na spodnjem prikazu).

Več premoga

IEA je v napovedi, objavljeni septembra, ocenjuje, da se bo svetovno povpraševanje po premogu letos povečalo za 1,2 odstotka. Pred izbruhom vojne v Iranu je IEA pričakovala rahlo zmanjšanje porabe premoga.

IEA povečanje povpraševanja med drugim pripisuje višjim cenam zemeljskega plina, zaradi katerih je postal premog privlačnejša alternativa. Vendar so možnosti za takšen prehod omejene, saj lahko le malo držav v večjem obsegu nadomesti zemeljski plin s premogom, pojasnjuje Carbon Brief.

Na letošnje povpraševanje po premogu po analizi IEA vpliva tudi močan el niño, ki povečuje potrebe po hlajenju in hkrati zmanjšuje proizvodnjo hidroelektrarn.

Toda porast porabe premoga bo predvidoma manj povečal izpuste, kot jih bo znižalo manjše povpraševanje po nafti in plinu, so izračunali.

Bo znižanje dolgoročno?

To sicer ni prvi padec izpustov v zadnjih desetletjih, saj so se ti znižali med pandemijo in pred tem med svetovno finančno krizo. Se je pa dolgoročna rast emisij v zadnjem desetletju precej upočasnila.

Čeprav na napovedi za leto 2026 vplivajo številni kratkoročni dejavniki, je jasno, da bo sedanja energetska kriza vplivala na povpraševanje po fosilnih gorivih tudi prihodnje leto in pozneje, napoveduje IEA

Po prvotnih napovedih IEA naj bi se povpraševanje po nafti leta 2027 znova povečalo in precej preseglo raven iz leta 2025. Zdaj pa agencija pričakuje, da bo poraba nafte dve leti praktično nespremenjena.

To postavlja pod vprašaj tudi napoved IEA, objavljeno oktobra lani, da bi svetovno povpraševanje po nafti lahko vrh doseglo šele okoli leta 2030.

"Z vsakim mesecem trajanja konflikta se povečuje verjetnost trajnega zmanjšanja povpraševanja po nafti," je konec avgusta dejal Sverre Alvik iz norveške energetske svetovalne družbe DNV.

Na številnih avtomobilskih trgih – od Avstralije in Kitajske do Evrope, ZDA in Azije se je povečala prodaja električnih vozil. Tudi v Sloveniji, dokler so bile na voljo subvencije.

Sedanja energetska kriza bi zato lahko zmanjšala uporabo fosilnih goriv in izpuste ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročneje.