Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je podpisala odloke o razpisu lokalnih in predsedniških volitev in volitev državni svet. Volitve županov in občinskih svetnikov bodo potekale 20. novembra, predsedniške pa 23. oktobra.
Prvi krog volitev predsednika republike bo 23. oktobra, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. S podpisom odloka je za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določila 22. avgust. Z istim dnem bo mogoče tudi vlaganje kandidatur. Kot je povedala predsednica državnega zbora, je pri določitvi datumov sledila dosedanjim zgledom.
Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju. Ta bo tako najverjetneje 13. novembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.
Novoizvoljeni predsednik bo v državnem zboru predvidoma prisegel 23. decembra, dan zatem, ko se bo iztekel mandat aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju. Ta je svoj drugi mandat nastopil 23. decembra 2017.
“Volitve so pomemben element demokratične družbe, in ustava v 3. členu določa, da ljudstvo prek njih izvršuje oblast. Vse volilke in volilce pozivam, da se volitev udeležijo in da skrbno izberejo novega predsednika oziroma predsednico republike,” je ob razpisu predsedniških volitev dejala Klakočar Zupančič.
Na vprašanje, kakšno osebo si želi na mestu predsednika republike, pa je Klakočar Zupančič odgovorila, da takšno, ki bo imela visoko moralno integriteto, izjemno dobro moralno podlago in moralnim kompasom. “Želim si osebo, ki bo spoštovala načela pravne države, ustavnost in zakonitost. Želim si osebo, ki bo jasno izrazila svoje mnenje, kadar bo menila, da so vsa ta načela kršena, saj predsednik republike ni samo neka protokolarna funkcija, ampak je tudi moralna avtoriteta,” je še dodala predsednica državnega zbora.
Ker opozicija napoveduje več zakonodajnih referendumov, je predsednica državnega zbora dobila tudi vprašanje, ali je mogoče, da bi kakšen od referendumov sovpadal z datumov danes razpisanih volitev. Klakočar Zupančič je odgovorila, da so to trenutno zgolj špekulacije, o katerih ne bo ugibala, saj ne vemo, ali referendumi bodo, niti tega, koliko jih bo.
Predsedniški kandidati morajo kandidature vložiti do 28. septembra
Kandidature se bodo lahko vlagale do 28. septembra, do 3. oktobra pa lahko kandidati soglasje umaknejo. Državna volilna komisija bo nato preizkusila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Seznam kandidatur bo Državna volilna komisija objavila najpozneje 7. oktobra.
Žiga Živulović/BOBO
Uradna volilna kampanja bo stekla 22. septembra in bo trajala vse do 21. oktobra, ko bo nastopil volilni molk. Še pred začetkom kampanje, do 28. septembra, pa morajo organizatorji odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena financiranju kampanje.
Lokalne volitve bodo 20. novembra
Datum lokalnih volitev, na katerih se bodo volilci izrekali tako o županih kot članih občinskih svetov, pa določa že zakon o lokalnih volitvah, in sicer se te izvedejo na tretjo nedeljo v novembru. Te bodo tako letos v vseh 212 občinah potekale 20. novembra, v tistih občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ne bo uspelo zbrati večine glasov, pa bo morebitni drugi krog 4. decembra.
Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra.
V občinah, v katerih prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet. V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Zakon namreč določa, da se te volitve opravijo sočasno kot redne volitve v občinske svete, razpišejo pa jih župani.
Kandidate oziroma kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občini, lahko pa jih vložijo tudi volilci.
Volitve v državni svet
Mandat se decembra izteče tudi aktualni sestavi državnega sveta, zato je predsednica državnega zbora razpisala tudi volitve novih članov. Štirideset državnih svetnikov se sicer voli posredno, in sicer prek interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti.
Volitve v državni svet bodo 23. in 24. novembra.
DRŽAVNI SVET
Sestavo državnega sveta, v katerem so zastopani različni družbeni interesi, določa že ustava. Ta državni svet opredeljuje kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
Med 40 člani državnega sveta so po štirje predstavniki delodajalcev in delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov.
Eno njegovih močnejših orožij je tudi veto na zakon, ki ga sprejme državni zbor. V tem primeru mora ta o zakonu odločati še enkrat, za sprejetje zakona pa se zahteva večina poslanskih glasov. Prav danes se bodo denimo svetniki odločali o morebitni vložitvi veta na vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec.
