Obdobje pingponga med generalnim direktorjem NIJZ Milanom Krekom in vladno stranjo se je končalo. Člani sveta inštituta so danes sprejeli Krekovo odstopno izjavo, kot vršilec dolžnosti pa ga je nasledil Branko Gabrovec. V odstopni izjavi je Krek zapisal, da je odločitev sprejel "po mesecu neznosnih političnih pritiskov, ki so jih predstavniki oblasti ter njihovi odposlanci izvajali nad njim po menjavi vlade".
Svet NIJZ je danes obravnaval odstopno izjavo generalnega direktorja Milana Kreka, nadomestil pa ga je Branko Gabrovec, ki je za zdaj še vršilec dolžnosti direktorja.
Krek sinoči informacij o svojem odstopu za N1 ni želel komentirati. Krek je od aprila sicer pogosto izpostavljal pritiske, ki naj bi jih bil deležen. A je ta teden o tem dejal: “Kar je bilo, je bilo, zdaj imam mir.”
V odstopni izjavi, ki jo je najprej objavil STA, pa je Krek zapisal, da je na mestu direktorja vztrajal tako dolgo, ker je mnenja, “da se politika ne bi smela vmešavati v imenovanje direktorja NIJZ in bi moral biti izbran na razpisu in delati cel mandat, kar bi zagotavljalo ciklični razvoj NIJZ”.
Meni, da bi v tem trenutku z vztrajanjem na funkciji povzročal škodo NIJZ zaradi “nadaljnjega blatenja v javnosti in posledično zbujanjem dvoma v sporočila in priporočila NIJZ”. V luči ponovnega porasta koronavirusnih okužb je to škoda, ki je noben specialist javnega zdravja ne bi želel povzročiti. “Ker ne vidim drugega izhoda, moram kljub vsemu odstopiti,” je dodal.
Napovedal je še, da bo po temeljitem razmisleku verjetno sprožil ustrezna pravna sredstva zoper vpletene, “ker je tovrstno vedenje oseb na oblasti nesprejemljivo kot tudi kaznivo”.
Predstavnik Vlade RS v svetu zavoda NIJZ Mitja Blagajne je po izredni seji dejal, da je s Krekom v preteklosti opravil “dva iskrena, spoštljiva in poglobljena pogovora” ter da sta si “izmenjala številne poglede in stališča o tem, kako je bilo v zadnjih dveh letih in kakšna so pričakovanja o vodenju epidemije”. Kot je dodal, v teh pogovorih ni zaznal ničesar o političnih pritiskih, o katerih je Milan Krek sicer govoril.
O morebitni uporabi pravnih sredstev, o katerih razmišlja Krek, je Blagajne dejal, da živimo v demokratični pravni državi, v kateri ima vsak državljan pravico uporabiti ustrezna pravna sredstva. “A ne pozabimo, da je dr. Krek sam podal odstopno izjavo, tako da ni prišlo do postopkov, ki bi za sabo lahko potegnili pravna sredstva. Dobil sem tudi občutek, da bo ta odstop oziroma današnje imenovanje imelo zelo široko podporo med zaposlenimi na NIJZ,” je dodal. Povedal je še, da se Krek vrača na svoje prejšnje delovno mesto, torej bo vodil OE Koper.
Kdo je Branko Gabrovec?
Na mestu generalnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je Kreka kot v. d. zamenjal Branko Gabrovec. To je dolgoletni uslužbenec Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki v koalicijski stranki SD predseduje odboru za zdravje. Bil pa je tudi kandidat SD za položaj ministra za zdravje, če bi stranka dobila ta resor. Gabrovec je tudi docent na mariborski fakulteti za zdravstvene vede.
Ko je minuli teden vlada zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic, je bil imenovan tudi Gabrovec. Postal je član sveta UKC Maribor in Onkološkega inštituta Ljubljana.
V preteklosti se je potegoval za mesto direktorja Splošne bolnišnice Celje. Vendar je bil neuspešen, s seznama kandidatov so ga izločili zaradi premalo vodstvenih izkušenj. Da ima najmanj pet let vodstvenih izkušenj, je Gabrovec dokazoval z vodenjem karate kluba Shokotan in Zveze klubov JKA. Zaradi tega je pravico iskal na sodišču, vrhovno sodišče mu je pritrdilo in odločilo, da mora bolnišnica postopek ponoviti.
Ob današnjem imenovanju je dejal, da mora kot generalni direktor skrbeti za vzdržno delovanje zavoda in da nameravajo narediti vse, da nadgradijo zaupanje prebivalcev, ki je ključno za javno zdravje. “Naloge pred nami bodo zahtevne,” je dejal, kar je potrdil tudi Blagajne, ki je opozoril, da število okužb raste, da so napovedi različne in da je čas, da se začnemo ukvarjati s prihodnostjo, ne s preteklostjo.
Na čelu NIJZ pestro že od volitev
Dogajanje okoli vrha NIJZ je pestro že od volitev. Kmalu po volilni nedelji je Robert Golob, takrat še kot najverjetnejši mandatar, namignil na menjave na nekaterih ključnih mestih. Na Krekovem mestu je videl nekdanjega direktorja inštituta Ivana Eržena. “To je nedopustno vmešavanje politike,” se je takrat odzval Krek in dejal, da njegovega odstopa ni pričakovati. Takrat je poudaril še, da ni bil imenovan politično, ampak je bil izbran na razpisu, na katerega sta se prijavila dva kandidata, drugi pa pogojev ni izpolnjeval.
Pritiske naj bi na Kreka po njegovih navedbah izvajal tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Minister naj bi Kreka pozval k odstopu, razlogov za to pa naj ne bi navedel. “Minister mi pripoveduje, da predsednik vlade zahteva mojo zamenjavo, on pa je samo eksekutor, oster eksekutor, če se ne bom umaknil,” je takrat zapisal Krek. Bešič Loredan je večkrat pojasnil, da Krek ne uživa njegovega zaupanja, a da je morebitna razrešitev v pristojnosti sveta NIJZ.
Na začetku junija pa je Golobova vlada Kreku odvzela opravljanje nalog strokovnega direktorja, saj je določila, da bo te naloge opravljal v. d. strokovnega direktorja in ne generalni direktor. V. d. strokovnega direktorja je postal Eržen. Tudi na nedavni novinarski konferenci, kjer je strokovna skupina za koronavirus predstavila nove usmeritve, Kreka ni bilo, Eržen pa je takrat pojasnil, da generalni direktor pri strokovnih zadevah nima posebne vloge.
Krek je na čelo NIJZ stopil pred dvema letoma. Novega direktorja NIJZ so iskali po tistem, ko je marca 2020 s položaja odstopila Nina Pirnat, vlada jo je imenovala na čelo direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. Inštitut je kot v. d. direktorja nato vodil Eržen, ki pa se je kmalu kritično odzval na zaostrovanje protikoronskih ukrepov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje