Pri pacientu, ki se je zdravil v Splošni bolnišnici Murska Sobota, so v soboto potrdili invazivno meningokokno okužbo. Pacient je umrl, epidemiologi pa so identificirali 68 tesnih kontaktov, ki so bili v tako tveganem stiku s pacientom, da je bila pri njih potrebna zaščita z ustreznimi zdravili.
Epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bila v nedeljo popoldne obveščena o primeru invazivne meningokokne okužbe pri posamezniku, ki so ga zdravili v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Kot je povedal predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonović, je šlo v tem primeru za osebo srednjih let, ki je imela določene dejavnike za večje tveganje za težji potek bolezni. Vir okužbe pri tej osebi še ni znan.
V soboto – po laboratorijski potrditvi, da gre za invazivno meningokokno okužbo – je epidemiološka služba takoj začela epidemiološko poizvedovanje. “Začeli smo iskanje vseh tesnih kontaktov primera, ki jih je bilo treba čim hitreje identificirati in zaščititi z zdravili. Identificirali smo 68 tesnih kontaktov, ki so bili v tako tveganem stiku s pacientom, da je bila potrebna zaščita z ustreznimi zdravili,” je pojasnil Simonović.
Pri vseh ostalih, ki so morda imeli bežen stik s pacientom, pa ukrepi niso potrebni, saj takšni stiki ne pomenijo tveganega stika. Tveganje za prenos okužbe je zelo majhno zunaj ožjega družinskega okolja.
V Sloveniji 101 primer, umrlo 7 ljudi
Meningokokne okužbe se pojavljajo ves čas in po vsem svetu. V Sloveniji smo v zadnjih desetih letih našteli od 3 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb. Nekatere se končajo tudi s smrtjo. V zadnjih desetih letih smo imeli v Sloveniji 101 primer te okužbe, od tega je 7 bolnikov zaradi okužbe umrlo. Zadnja dva smrtna primera smo v Sloveniji potrdili leta 2018.
Običajno je vir okužbe zdrav nosilec. Od 5 do 10 odstotkov ljudi nosi to bakterijo v nosno-žrelnem prostoru. Sami nimajo težav, lahko pa to okužbo prenesejo na dovzetne posameznike, pri katerih lahko pride do invazivne okužbe. Dovzetnost za okužbo je večja pri ljudeh, ki imajo okrnjeno imunsko stanje – posebej tisti, ki imajo pomanjkanje komplementa, in osebe brez vranice.
Invazivno meningokokno okužbo povzroča bakterija Neisseria meningitidis. Okužba poteka zelo hitro, lahko se razvije okužba možganskih ovojnic, pa tudi krvi, torej sepsa (zastrupitev krvi) – v tem primeru se pacientovo stanje slabša iz ure v uro. Potek bolezni je zelo hiter in nenaden, je še pojasnil Simonović.
Bolezen se običajno začne zelo hitro, z visoko telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Lahko pa se kažejo tudi znaki otrdelega vratu. Zelo hitro prihaja do motenj zavesti. Bolezen je imela včasih zelo veliko smrtnost, z uporabo antibiotikov pa se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno velika (8 do 15 odstotkov).
Proti bolezni (povzročeni z določenimi skupinami meningokoka) se lahko zaščitimo s cepljenjem. Dovzetnost za bolezen je majhna, zmanjšuje se s starostjo. Osebe z okrnjeno imunostjo so posebej dovzetne.
Kaj je meningokokni meningitis?
Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok (Neisseria meningitidis). Ta je pri nekaterih zdravih ljudeh v sluznici nosno-žrelnega predela. Pri otrocih, mlajših od 5 let, ga najdemo v 2 odstotkih, pri mladostnikih med 15. in 19. leti starosti pa v 25 odstotkih. Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 odstotkov primerov bolezni. Epidemično se širijo zlasti meningokoki skupine A, pa tudi C, Y, W135, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Inkubacija in potek bolezni
Čas od okužbe do izbruha bolezni je od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje. Bolezen običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj in več, prisotni so močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.
Kako se širi?
Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, so se z bolnikom poljubljale (če so se poljubile samo na prijateljski način – usta na lice, je verjetnost prenosa zelo majhna, tvegano poljubljanje za prenos meningokoka je, ko se stikata ustni sluznici), zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši kontakt z bolnikom (oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme …), sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih, in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki po navadi sam ne zboli.
V Evropi letno obravnavamo nekaj tisoč primerov, v svetu pa so določena območja, na katerih je tveganje za okužbo večje in se okužbe pojavljajo v obliki epidemij – na primer subsaharski ali meningitični pas. Za potovanje v te predele potnikom priporočajo cepljenje proti meningokoknim okužbam.
