Za 8. julija je koalicija načrtovala sejo državnega zbora, na kateri bi poslanci glasovali o novih ministrih, ki jih predvideva pred tednom dni sprejeti zakon o vladi. Očitno pa do te seje ne bo prišlo. Največja opozicijska stranka SDS je namreč danes vložila pobudo za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi. O tem je njen poslanec Branko Grims spregovoril na novinarski konferenci. Na ravnanje SDS so se odzvali vodje poslanskih skupin vseh treh koalicijskih strank pa tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
“Danes smo vložili inicialne podpise za začetek referendumskega postopka za zakon o vladi,” je sporočil poslanec SDS Branko Grims. Po njegovih navedbah je zakon problematičen, saj predvideva povečanje števila ministrstev, kar pomeni dodatne stroške in dodatno mrežo zaposlenih. “Ne gre samo za en fikus ali enega ministra, saj bi potem lahko bil minister brez listnice,” je dejal Grims in izračunal, da gre za trikratno povečanje birokratskega aparata, kar da bodo plačali davkoplačevalci.
“Ključna utemeljitev, ki nas je dokončno prepričala, da gremo zares v ta referendum, je zgodba vlade, ki se je začela z naftnimi derivati,” je v nadaljevanju poudaril poslanec SDS. To zgodbo je po njegovih besedah “vlada povzročila sama”, odgovornost pa nosi predvsem predsednik vlade. Robert Golob je, tako Grims, teden dni vnaprej napovedal, da bo naftne derivate “strahovito podražil” ter ukinil “vse za ljudi dobre rešitve, ki jih je uvedla prejšnja vlada”. Sledila je reakcija ljudi in dobaviteljev, povzročena je bila špekulativna kriza, vladajoči pa na nastalo situacijo niso odreagirali, je poudaril poslanec SDS.
Po njegovi oceni je najhuje to, da je vlada popolnoma neoperativna že takšna, kot je sedaj. “Si predstavljate, da želijo takšno neoperativno vlado še širiti. Da bo še bolj neoperativna. Temu je treba odločno reči ne,” je bil odločen Grims.
Ker pa vlada Roberta Goloba po Grimsovi oceni “v poletni vročini spi kot zimski medved v brlogu”, poslanec SDS napoveduje, da se bo nabrala še kakšna stvar ter bo izvedenih več referendumov hkrati. Kot povsem mogoče je ocenil, da se bodo združili s katerimi od jesenskih volitev, predsedniškimi ali lokalnimi, s čimer referendumi “ne bi stali praktično nič”.
Podpise volilcev za vložitev pobude za zakonodajni referendum o zakonu o vladi je sicer zbiral tudi zvesti podpornik SDS Vili Kovačič, a jih je uspel do danes zbrati le okoli 250. To pa je daleč od 2500 podpisov, kolikor jih je potrebnih za vložitev referendumske pobude. Grims se je od Kovačičeve akcije distanciral in dejal, da SDS z njo nima nič. Povedal je, da je k pobudi njegove stranke za referendum pristopilo precej več kot 2500 ljudi, da so bile za oddajo podpisa vrste in da ni šlo le za člane Slovenske demokratske stranke. Grims je še zatrdil, da SDS z referendumom misli resno in da namerava zbrati tudi 40.000 overovljenih podpisov volilcev, kolikor jih je potrebnih za zahtevo za zakonodajni referendum.
Druga opozicijska stranka, Nova Slovenija, pri akciji SDS ne sodeluje. Zakona o vladi in torej povečanja števila ministrstev poslanci NSi v državnem zboru sicer niso podprli, so pa poudarili, da ima vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado tako, kot misli, da bo delala najbolje.
Kaj na vloženo pobudo pravijo v koaliciji?
“Prvič v zgodovini naše samostojne države se je zgodilo, da je bil na zakon o vladi vložen referendum,” je v odzivu na vloženo pobudo stranke SDS dejal Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD. Po njegovih navedbah mora biti vsaki vladi omogočeno, da si svojo organiziranost določi sama. “Ali bo do referenduma prišlo, ni odvisno od nas, temveč od tistega, ki je teh 2.500 podpisov vložil,” je še poudaril Prednik in izpostavil, da referendum stane in se plačuje z davkoplačevalskim denarjem. S tem, da bi bil referendum lahko razpisan istočasno z volitvami, sicer ni seznanjen, je pa spomnil, da se bodo v skladu z zakonodajo podpisi lahko začeli zbirati šele septembra.
“Od referenduma o vodah naprej smo videli, da v tej državi zmoremo modre in preudarne odločitve,” je izpostavil vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic. Po njegovem prepričanju taktiziranja in politična preigravanja ne prinašajo napredka, temveč jemljejo dragocen čas. Sajovic je napovedal, da bodo vladajoči naredili vse, da za draginjo najdejo ustrezne rešitve ter bodo “delovali in odločali transparentno”. Prepričan je tudi, da se zgodba slabega polnjena bencinskih rezervoarjev ne bo ponovila.
V Levici pa referendumsko pobudo SDS ocenjujejo kot zavlačevanje dela vlade in kot jasen znak, da se v Janševi stranki s porazom na volitvah še niso sprijaznili. “Še vedno se niso sprijaznili, da so jim ljudje 24. aprila z zelo veliko večino sporočili, da si želijo drugačnega upravljanja z državo,” je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. “Počakali bomo, da se referendum odvije, vlada pa bo do tedaj – tudi brez treh novih ministrstev – delala tako, kot je bilo zastavljeno. Potrebno pa bo nekaj improvizacije,” je poudaril Vatovec.
Klakočar Zupančič: Delamo kot mravljice
“Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi moramo sedaj preveriti, ali pobuda, ki smo jo dobili, ustreza vsem zakonskim kriterijem,” je napovedala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V sedmih dneh morajo preveriti, ali je referendumsko vprašanje zastavljeno pravilno in ali je bilo zbranih dovolj veliko število podpisov volilcev, nato bodo sledili naslednjih koraki, je še dejala Klakočar Zupančič. O scenarijih, kdaj bi se lahko odvil referendum, ni želela ugibati, saj da “to ni produktivno”. “Če bodo vsi zakonski kriteriji za referendum izpolnjeni, bomo vlado enostavno dobili nekoliko kasneje. Na poti do operativne vlade pa bomo premagali vse prepreke, ki so nam postavljene na pot,” je poudarila predsednica državnega zbora. Z obtožbami poslanca SDS, da je trenutna vlada neoperativna in da “spi kot zimski medved”, se ne strinja. ” Prav nasprotno, naša vlada dela pridno kot mravljica,” je dejala.
Kaj prinaša zakon o vladi?
Zakon o vladi prinaša tri nova ministrstva: za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za solidarno prihodnost ter za okolje, podnebje in energijo. Dve vladni službi, na čelu katerih sta bila doslej ministra brez resorja (služba vlade za digitalno preobrazbo in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), pa se bosta preoblikovali v ministrstvi. V skladu z oblikovanjem novih ministrstev naj bi prišlo tudi do preoblikovanja nekaterih že obstoječih.
SDS je želela zakon o vladi zrušiti že s posvetovalnim referendumom, katerega rezultat za državni zbor sicer ni zavezujoč, vendar so poslanci njen predlog za posvetovalni referendum zavrnili. Zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma pa po ustavnem zakonu, sprejetem leta 2013, poslanci ne morejo več vlagati, prav tako ga ni več mogoče razpisati na podlagi lastne odločitve državnega zbora. Za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma je torej potrebnih najmanj 40.000 podpisov volilcev.
Pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, k čemur se je tokrat zatekla SDS, lahko v sedmih dneh po sprejemu zakona da vsak volivec pa tudi politična stranka ali drugo združenje državljanov, podprta pa mora biti s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivcev. Predsednik državnega zbora nato določi 35-dnevni rok za zbiranje (40.000) podpisov volivcev za zahtevo za razpis referenduma. Če zbiranje podpisov v celoti ali deloma pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik državnega zbora določi rok, ki začne teči 1. septembra. Prav to pa naj bi se zgodilo v primeru pobude SDS za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi.
Kot je bilo zaznati tudi iz Grimsovih besed, v SDS pričakujejo, da bo referendum izveden hkrati s predsedniškimi ali z lokalnimi volitvami. To utemeljujejo z zmanjšanjem stroškov, bi bila pa tudi odprta pot do kvoruma za zavrnitev zakona, saj se volitev običajno udeleži precej večje število volilcev kot referenduma. Po sprejetem ustavnem zakonu je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Pri tem pa mora biti uresničen pogoj, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Naši sogovorniki iz koalicijskih vrst sicer pričakujejo, da volilci, če bo prišlo do referenduma o zakonu o vladi, ne bodo pritrdili manevrom SDS, s katerim skuša največja opozicijska stranka na vsak način onemogočiti oblikovanje vlade po željah vladajočih. Ob tem dodajajo, da so volilci na aprilskih državnozborskih volitvah jasno pokazali, da imajo dovolj razdiralne politike SDS. Nekateri pa vendarle ne izključujejo možnosti, da bi se ob krizah, ki se napovedujejo za jesen, priljubljenost aktualne vlade v tolikšni meri zmanjšala, da bi volilci svoje nezadovoljstvo izrazili (tudi) z glasovanjem proti zakonu o vladi, ki povečuje število ministrstev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje