Nov non-paper na zunanjem ministrstvu. Kdo ga je spisal in o čem govori?

Slovenija 02. Feb 202409:05 14 komentarjev
Tanja Fajon
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Po informacijah N1 je Aleš Balut, vodja kabineta zunanje ministrice Tanje Fajon, samoiniciativno spisal non-paper, kako pristopiti k reševanju krize v Gazi. V njem naj bi povlekel nekatere vzporednice z reševanjem krize v Bosni in Hercegovini. Dokument je po besedah naših virov zunanja ministrica izročila nekaterim kolegom iz držav EU.

Aleš Balut, vodja kabineta ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon, je po informacijah N1 spisal non-paper, kako pristopiti k reševanju krize v Gazi. Kaj natančno je predlagal v dokumentu, nam na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) niso razkrili, v diplomatskih krogih pa je mogoče slišati, da naj bi potegnil nekatere vzporednice z reševanjem krize v Bosni in Hercegovini. Balut je bil namreč v preteklosti politični svetovalec posebnega odposlanca EU v BiH.

Naši viri so izpostavili, da naj bi se Balut za pripravo non-paperja odločil kar sam, kar jih je nekoliko začudilo, saj se običajno avtor takšnega dokumenta “posvetuje z vsemi relevantnimi akterji”.

Očitno pa je ministrica Tanja Fajon Balutov zapis vzela resno. Kot so nam potrdili sogovorniki iz krogov blizu vrha zunanjega ministrstva, ga je namreč izročila nekaterim kolegom iz drugih držav, med njimi menda francoski zunanji ministrici Catherine Colonna, pri kateri je bila na uradnem obisku v prvi polovici januarja.

Aleš Balut
Foto: Borut Živulović/BOBO

Naši viri blizu zunanje ministrice Fajon so sicer izpostavili, da mnoge države skušajo prispevati k reševanju krize v Gazi, dejavni pa želijo biti tudi na MZEZ. Tako so veseli, da so proaktivni tudi nekateri njihovi zaposleni.

Iz navedb naših sogovornikov pa je mogoče razbrati, da prav velike teže Balutovemu dokumentu ne pripisujejo. Slišati je namreč ocene, da gre “zgolj za en aspekt”, “za idejo posameznika” in da tokratni dokument “vsaj ni kontroverzen”.

Sporni balkanski non-paper iz leta 2021

S slednjo oceno so očitno namignili na sporni balkanski non-paper, ki je v javnost prišel leta 2021 in naj bi ga predsednik Evropskega sveta Charles Michel prejel iz Slovenije. Dokument je vseboval predloge za preoblikovanje meja na Zahodnem Balkanu – pozival je k mirni razpustitvi BiH, priključitvi Republike Srbske k Srbiji in združitvi Kosova z Albanijo.

Ko je odjeknila novica o obstoju tega dokumenta, je takratni slovenski premier Janez Janša v telefonskem pogovoru z nekdanjim bošnjaškim članom predsedstva BiH Šefikom Džaferovićem dejal, da non-paper, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, ne obstaja. Poudaril je, da Slovenija podpira suverenost in ozemeljsko celovitost BiH. Tudi takratni slovenski predsednik republike Borut Pahor je dejal, da zavrača ideje o spreminjanju meja na Balkanu, in poudaril, da za non-paper ni vedel.

V Svetu EU so junija 2021 potrdili, da dokument, ki je povezan z domnevno slovenskim non-paperjem, sicer obstaja, a je Evropski svet julija istega leta dokončno zavrnil prošnjo za dostop do dokumenta z razlago, da ta obravnava zelo občutljivo temo, “njegova objava pa bi imela jasen in neposreden vpliv na odnose EU z njenim sosedstvom in s tem spodkopala javni interes v mednarodnih odnosih”.

non-paper balkan
Predvidena razdelitev BiH, kot to predvideva non-paper (Vir: N1)

Papir, ki ne obstaja, je mogoče hitro umakniti iz obtoka

In kakšna sta vloga in pomen non-paperjev, smo vprašali strokovnjaka za diplomacijo na Fakulteti za družbene vede Boštjana Udoviča. Kot je poudaril, gre za običajno obliko nekega zapisa ali dokumenta, ki se pojavlja v multilateralni diplomaciji. “Kot že ime pove, ’papir ne obstaja’, kar pomeni, da ga je mogoče hitro umakniti iz obtoka, zanikati njegov obstoj in podobno. Gre za zapis ali analizo, ki daje neka izhodišča za razpravo o določenem izzivu v mednarodnih odnosih. Non-paper kot tak ne nosi nobenih vidnih znakov, zato ga je uradno nemogoče povezati s komerkoli,” je povedal Udovič.

Izpostavil je še, da lahko non-paper pripravi kakšna država ali drug zainteresiran subjekt mednarodnih odnosov – na primer EU – ali na lastno pobudo ali na pobudo koga drugega. “Iz non-paperja lahko nato nastanejo tudi drugi dokumenti, kot so spomenica, ’bout de papier’, predlogi sporazumov … ki pa so veliko bolj sledljivi in se jih lahko poveže z različnimi akterji, lahko pa je znan tudi njihov avtor,” je dodal profesor na FDV.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje