V državah na Balkanu je zadnje mesece vse več primerov oslovskega kašlja, število pa se povečuje tudi pri nas. Če je NIJZ lani potrdil 120 primerov, jih je samo v prvem mesecu letošnjega leta 76. V UKC Ljubljana so morali enega otroka in dva dojenčka hospitalizirati. Kaj je razlog za tak porast okužb? Kakšni so tipični simptomi in kdo je najbolj ogrožen?
Oslovski kašelj se je sprva intenzivno širil na Hrvaškem, kjer so se pred Hrvaškim zavodom za javno zdravstvo (HZJZ) v Zagrebu vile dolge vrste za testiranje. Tamkajšnji epidemiologi so stanje primerjali z epidemijo, saj je število primerov prvič po letu 1980 preseglo tisoč v enem letu.
Sledila je Srbija. Decembra so v Beogradu razglasili epidemijo, do konca leta pa potrdili 909 primerov. Predvsem skrb vzbujajoče so novice zadnjih dni, saj trenutno obravnavajo 70 primerov okužb, polovica otrok pa je hospitalizirana. V Beogradu so štirje otroci zaradi oslovskega kašlja umrli.
Kaže, da porastu okužb sledi tudi Slovenija. Če so še konec novembra na Nacionalnem inštitutu za javno (NIJZ) zdravje poudarjali, da ne zaznavajo porasta okužb, je slika trenutno drugačna.
Lani so po zadnjih podatkih NIJZ potrdili 120 primerov okužb, samo v letošnjem januarju pa kar 76. “Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci,” so za N1 sporočili z NIJZ. Trenutno večjo pojavnost med drugim pripisujejo epidemiji covida-19 in ukrepom, zaradi česar je bilo kroženje virusov v populaciji manjše.
Na NIJZ sicer pravijo, da o povečanem številu prijav oslovskega kašlja po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni v zadnjem mesecu poroča več evropskih držav.
Drastičen padec precepljenosti
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je sicer vzdrževanje velikega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje, ki je pri nas obvezno, namreč zmanjšuje tveganje za okužbo in resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Zaščita po cepljenju in preboleli bolezni s časom upada. Zato je, pravijo na NIJZ, izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi.
A precepljenost je v Sloveniji drastično upadla. Če se je delež cepljenih s tretjim odmerkom od leta 2013 gibal med 95 in 93 odstotki, je precepljenost v letu 2021 dosegla zgolj 86,4 odstotka.
Na NIJZ tudi v tem primeru kot razlog navajajo epidemijo covida-19: zaradi karanten in izolacij je bilo cepljenje oteženo, delovanje zdravstvenega sistema se je spremenilo, posledično pa so nastali zamiki pri cepljenju. Ne nazadnje so prav zaradi epidemije določeni posamezniki začeli cepljenju nasprotovati.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob robu posveta o dostopnosti do ambulant na primarni ravni medijem povedala, da težavo glede oslovskega kašlja “že naslavlja NIJZ”. Ob tem je poudarila pomen cepljenja in preventive, ki je pomembna za zaščito. Pa tudi zato, ker je preventiva v zdravstvu vedno cenejša kot kurativa, je dejala.
Kakšni so simptomi oslovskega kašlja in kdo je najbolj ogrožen?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. S človeka na človeka se prenaša s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, pa tudi posredno prek okuženih predmetov.
Sprva se pojavijo simptomi, ki so podobni navadnemu prehladu: pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Ta se nato postopoma stopnjuje v značilne napade kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.
Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo – opozarja NIJZ – pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi (najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi največjo smrtnost), je cepljenje priporočljivo tudi za nosečnice, in sicer čim prej po 24. tednu nosečnosti (lani se jih je cepilo več kot tisoč). Pri cepljenju se namreč začnejo tvoriti protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja.
Na UKC Ljubljana v zadnjem mesecu zaradi oslovskega kašlja hospitalizirali tri otroke
V zadnjem mesecu so v naši največji bolnišnici zaradi oslovskega kašlja hospitalizirali tri otroke. “En otrok je bil cepljen osnovno, ni bil revakciniran, dva dojenčka pa nista bila cepljena,” so pojasnili na UKC Ljubljana.
Bolezen pri vseh poteka tipično s hudimi napadi kašlja, za zdaj brez dodatnih zapletov.
Pri vseh treh otrocih so oslovski kašelj odkrili dva do tri tedne po samem začetku bolezni, ko je z antibiotiki ni več mogoče omiliti. “Antibiotično zdravljenje namreč pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal.”
Na UKC Ljubljana so še pojasnili, da v takih primerih otroke zdravijo simptomatsko in jim po potrebi dovajajo kisik. Dojenčke zaradi možnih zapletov opazujejo. Če bi imeli napade s pomodrovanjem, ki bi trajali dolgo časa, zasičenost kisika v krvi in pulz pa bi padla, bi jih morali premestiti v intenzivno enoto, kjer bi jih tudi mehansko predihavali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje