Spremenjeno dogajanje v svetu, od vojne v Ukrajini pa vse do izziva, ki ga predstavlja Kitajska, zahteva novo strategijo zunanje politike. Dokument, ki bo nasledil strategijo iz časa tretje vade Janeza Janše, trenutno snujejo na ministrstvu, poudarja pa pomen vrnitve Slovenije v jedrno Evropo. Prav tako predvideva, da bo slovenska zunanja politika odslej feministična in jasno opredeljuje pomen diplomatskega aparata, ki da mora biti v prvi vrsti v službi države in državljanov.
Na posvetu slovenske diplomacije, ki danes in jutri poteka na Brdu pri Kranju, je posebne pozornosti deležna nastajajoča strategija slovenske zunanje politike. “Zavedamo se, da spremenjene okoliščine v svetu zahtevajo novo strategijo,” je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je dodala, da bo slovenska zunanja politika uspešna le, če bo odprta in vključujoča.
Osrednjo vlogo pri pripravi osnutka strategije je odigral posebni odposlanec za prihodnost Evrope, veleposlanik Iztok Mirošič. Kot je poudaril, dokument temelji na deklaraciji o usmeritvi zunanje politike, ki jo je državni zbor sprejel leta 2015. Nova strategija naj bi nosila naslov “Za državljane, za državo,” parlamentarni odbor za zunanjo politiko naj bi jo potrdil še v prvi polovici letošnjega leta, njena okvirna življenjska doba pa naj bi bila prihodnjih pet let.
Po Mirošičevih besedah bo eden osnovnih premikov, ki jih bo prinesla nova zunanjepolitična strategija, vračanje Slovenije v jedrno Evropo. “Slovenija bi rada sodelovala v tistih skupinah pospešenega sodelovanja, ki želijo trdno povezano Evropsko unijo, pripravljeno na poglabljanje in tudi na nadaljnje širitvene procese. Temeljni del tega jedra je dosledno spoštovanje vladavine prave, kot ga razumejo uveljavljene zahodne demokracije in h kateremu se je naša država zavezala v pristopnih pogajanjih,” je poudaril veleposlanik Mirošič.
Tako njegove navedbe kot tudi besede ministrice Fajon nakazujejo, da se Slovenija vrača k jedrni Evropi in k razumevanju vladavine prava, od katerega se je tretja vlada Janeza Janše – tudi v tedaj sprejeti zunanjepolitični strategiji – odmaknila.
“Ob oblikovanju sedanje vlade smo v koalicijsko pogodbo zapisali, da želimo Slovenijo videti v jedrnem delu spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Tu je v prejšnji strategiji prišlo do odmikov,” je poudarila Tanja Fajon.
Kot drugo točko, ki jo posebej poudarja nastajajoča strategija, je Mirošič izpostavil povečanje pozornosti sredozemski zunanji politiki. Sredozemlje postaja po njegovih besedah igrišče velikih strateških interesov – tako zaradi vračanja proizvodnje in dobavnih verig kot tudi zaradi pomembnih migracijskih in energetskih problemov.
Tretja novost: feministična zunanja politika
Tretja novost zunanjepolitične strategije je po Mirošičevih navedbah feministična zunanja politika, ki je v nekaterih državah že uveljavljena. “Slovenija daje opolnomočenju žensk in deklic posebno pozornost pri vseh svojih zunanjepolitičnih dejavnostih,” je poudaril posebni odposlanec zunanje ministrice za prihodnost Evrope.
Strategija omenja tudi razvoj Evropske unije, ki je v procesu reforme. Pomembno vprašanje, ki se odpira na tem področju, je denimo sprememba načina glasovanja od soglasja h kvalificirani večini. “Naklonjeni smo povečevanju učinkovitosti delovanja EU tako na zunanjepolitičnih področjih kot na notranjem področju,” je komentiral Mirošič, pri čemer je nakazal, da stališče Slovenije do tega vprašanja še ni povsem dokončno. Poudaril je, da je Slovenija ponovno postala članica tako imenovanih prijateljev vladavine prava in v tem kontekstu vidi tudi priložnost za krepitev odnosov z državami Beneluksa.
Klasičen, a pomemben del strategije so po Mirošičevih besedah tudi odnosi s Slovenci po svetu in z zamejskimi skupnostmi.
Zadnji del strategije pa se posveča razvoju diplomatskega aparata, ki mora biti v službi države in državljanov.
Odnosi z Rusijo in Kitajsko
Potem ko je ministrica Tanja Fajon v uvodnem nagovoru nakazala, da bo treba po vzpostavitvi premirja oziroma trajnega miru v Ukrajini Rusijo vključiti v dialog, je Mirošič komentiral prihodnost odnosov med Slovenijo in še eno velesilo, Kitajsko.
EU Kitajsko opisuje kot strateškega rivala, ni pa dvoma, da je ta država, tako Mirošič, “pomembna”. “Slovenija bo s Kitajsko razvijala odnose prek EU in tudi bilateralno,” je napovedal in poudaril, da sicer razlike v vrednotah ostajajo jasne – kitajski sistem vladavine je drugačen od “zahodnih liberalnih demokracij”.
Na ministrstvu snujejo spremembe zakona o zunanjih zadevah
Da bi omogočili boljše delovanje slovenske diplomatske mreže oziroma da bi to modernizirali, na ministrstvu za zunanje zadeve pripravljajo spremembe zakona o zunanjih zadevah. Ministrica Fajon je bila v nastopu pred novinarji o načrtovanih spremembah redkobesedna. Poudarila je le, da “radikalnih sprememb ne bo”, in zanikala, da bi načrtovali spremembo kvote politično imenovanih veleposlanikov. Spomnimo, da je lahko po zakonu o zunanjih zadevah veleposlanikov, ki ne prihajajo iz vrst kariernih diplomatov, največ desetina.
Pri snovanju novih diplomatskih predstavništev bo po besedah zunanje ministrice ena od prioritet odprtje veleposlaništva v Alžiriji. Slovenija je s to državo namreč že podpisala pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Fajon je izpostavila tudi težnjo naše države po večji zastopanosti v Afriki. Za Slovenijo je zelo zanimiva Etiopija, kjer je sedež Afriške unije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje